SiolNET. Sportal Atletika
0,14

termometer

  • Messenger
  • Messenger
slovenska odličja na svetovnih prvenstvih

Čeh četrti Slovenec s kolajno na SP, Kozmus v zlatem klubu ni več sam

0,14

termometer

Kristjan Čeh | Kristjan Čeh je postal drugi Slovenec z zlatim odličjem na svetovnih prvenstvih v atletiki. | Foto: Reuters
Kristjan Čeh je postal drugi Slovenec z zlatim odličjem na svetovnih prvenstvih v atletiki. Foto: Reuters

Slovenski metalec diska Kristjan Čeh je na svetovnem prvenstvu v Eugenu z rekordom prvenstev (71,13) poskrbel za šesto slovensko odličje na svetovnih prvenstvih, drugo zlato. V zlatem klubu se je pridružil Primožu Kozmusu, ki je svetovni prvak v metu kladiva postal leta 2009 v Berlinu, sicer pa ima nekdanji slovenski športnik celoten komplet kolajn s SP. Čeh je postal četrti Slovenec z odličjem na SP.

Kristjan Čeh Sportal Fantastični Čeh z rekordom prvenstev postal svetovni prvak!

Za slovensko atletiko je izjemen dan. Kristjan Čeh je na svetovnem prvenstvu v metu diska upravičil vlogo ožjega favorita za zlato odličje. In to na izjemno suveren način. Disk je v tretji seriji zalučal do 71,13 metra, kar je nov rekord svetovnih prvenstev. Prejšnjega, ki je bil od leta 2005 v lasti Litovca Virgilijusa Alekne je izboljšal za skoraj en meter (70,17 m). 

Ptujčan, ki je s 23 leti in 153 dnevi postal najmlajši svetovni prvak v tej disciplini, je najbližjega zasledovalca Mykolasa Alekno ugnal za skoraj dva metra. Sin nekdanjega šampiona je zmogel 69,27 metra. Tretji je bil še en Litovec Andrius Gudzius (67,55 m).

Čeh, ki se je po olimpijski sezoni dogovoril za sodelovanje z nekdanjim estonskim velikanom v metu diska Gerdom Kanterjem, se je podpisal pod šesto slovensko odličje na svetovnih prvenstvih. Drugo zlato. Postal je četrti Slovenec s kolajno na SP.

Primož Kozmus je leta 2009 osvojil prvo slovensko zlato odličje na SP. | Foto: Reuters Primož Kozmus je leta 2009 osvojil prvo slovensko zlato odličje na SP. Foto: Reuters

Kozmus s kompletom odličij

Pred njim je svetovni prvak pred 13 leti v Berlinu postal metalec kladiva Primož Kozmus. Brežičan je na svetovnih prvenstvih osvojil celoten komplet odličij, pa tudi četrto in peto mesto. Srebro si je priboril leta 2007 v Osaki, bron pa leta 2011 v Daeguju.

Gregor Cankar se je podpisal pod prvo slovensko odličje na svetovnih prvenstvih v atletiki na prostem. | Foto: Reuters Gregor Cankar se je podpisal pod prvo slovensko odličje na svetovnih prvenstvih v atletiki na prostem. Foto: Reuters

Prva Cankarju, Šestakova jo je prejela debelo desetletje pozneje

Prvo slovensko odličje na svetovnih prvenstvih je leta 1999 v Sevilli osvojil skakalec v daljino Gregor Cankar

Kolajno je okoli vratu, čeprav z zajetno zamudo, prejela tudi Marija Šestak. Šestakova je bila na SP v Osaki (2007) v troskoku sicer peta, a je nato zaradi dopinških prekrškov svojih tekmic pridobila dve mesti. Kolajno je tako prejela več kot desetletje pozneje.

Marija Šestak je takole več kot desetletje pozneje prejela bronasto kolajno. | Foto: Getty Images Marija Šestak je takole več kot desetletje pozneje prejela bronasto kolajno. Foto: Getty Images

Tri lesene kolajne

Leta 1997 je na svetovnem prvenstvu v Atenah Brigita Bukovec osvojila četrto mesto. V teku na 100 metrov ovire je za osem stotink zgrešila bron. 

Brigita Bukovec je leta 1997 osvojila četrto mesto. | Foto: Reuters Brigita Bukovec je leta 1997 osvojila četrto mesto. Foto: Reuters

Kozmus je bil v igri za odličje tudi leta 2013 v Lužnikih, kjer pa je v razburljivem finalu zasedel nehvaležno četrto mesto. Od brona ga je ločevalo 14 centimetrov. 

Tina Šutej je pred dnevi osvojila četrto mesto. | Foto: Reuters Tina Šutej je pred dnevi osvojila četrto mesto. Foto: Reuters

Tretje četrto mesto pa je pred dnevi pripadlo skakalki ob palici Tini Šutej, ki je v Eugenu preskočila 470 centimetrov in bila najboljša Evropejka.

Slovenske kolajne na svetovnih prvenstvih:

Zlato:
Kristjan Čeh, disk, Eugene (ZDA), 2022
Primož Kozmus, kladivo, Berlin (Nemčija) 2009

Srebro:
Primož Kozmus, kladivo, Osaka (Japonska) 2007

Bron:
Gregor Cankar, daljina, Sevilla (Španija) 1999
Marija Šestak, troskok, Osaka 2007
Primož Kozmus, kladivo, Daegu (Južna Koreja) 2011

 

KRISTJAN ČEH

- rojen: 7. 2. 1999, Ptuj
- prebivališče: Ptuj, Talin
- višina: 206 cm
- teža: 130 kg
- klub: Ptuj
- trener: Gerd Kanter, do junija 2021 sedem let Gorazd Rajher
- poklic: študent agronomije, zaposlen v slovenski vojski
- hobiji: včasih pomoč na domači kmetiji
- disciplina: met diska
- osebni in slovenski rekord: 71,27 m, 21. maja, Birmingham (evropski rekord do 23 let)
V Birminghamu je 21. maja na diamantni ligi z 71,27 m in državnim rekordom prešel na deseto mesto vseh časov.
- prisotnost na socialnih omrežjih: Instagram (www.instagram.com/kristjanceh/feed/)
- zadnja knjiga: šolske
- naj glasbeni komad oz. zvrst glasbe: nimam
- športni idol: Robert Harting
- naj hrana/naj pijača: dunajski zrezek/fanta
- št. noge: 49,5
- kaj bi počel, če ne bi bil športnik: delo na domači kmetiji

Največji uspehi:

OI:
5. mesto, Tokio 2021

SP:

1. mesto, Eugene 2022
31. mesto, Doha 2019

EP:/.

Ostali uspehi:

1. mesto, EP do 23 let, Tallinn 2021
1. mesto, EP do 23 let, Gävle 2019
1. mesto, evropski pokal v metih, Šamorin 2019
2. mesto, SI Tarragona 2018
15. mesto mladinsko SP Tampere 2018

Vir: STA

 

Najboljši slovenski dosežki na dosedanjih 17 svetovnih prvenstvih v atletiki.

 1. Kristjan Čeh, disk, Eugene (ZDA), 2022
Primož Kozmus, kladivo, Berlin (Nemčija) 2009
 2. Primož Kozmus, kladivo, Osaka (Japonska) 2007
 3. Gregor Cankar, daljina, Sevilla (Španija) 1999
  . Marija Šestak, troskok, Osaka 2007
  . Primož Kozmus, kladivo, Daegu (Južna Koreja) 2011
 4. Tina Šutej, palica, Eugene (ZDA), 2022
Primož Kozmus, kladivo, Moskva (Rusija) 2013
  . Brigita Bukovec, 100 m ovire, Atene (Grčija) 1997
 5. Primož Kozmus, kladivo, Pariz (Francija) 2003
  . Brigita Langerholc, 800 m, Osaka 2007
 6. Alenka Bikar, 200 m, Edmonton (Kanada) 2001
  . Miran Vodovnik, krogla, Osaka 2007
 7. Britta Bilač, višina, Atene 1997
  . Matic Osovnikar, 100 m, Osaka 2007
  . Martina Ratej, kopje, Daegu, 2011
 8. Brigita Bukovec, 100 m ovire, Göteborg (Švedska) 1995
  . Miran Vodovnik, krogla, Berlin (Nemčija) 2009
 9. Renata Strašek, kopje, Göteborg (Švedska) 1995
  . Snežana Vukmirovič, troskok, Moskva (Rusija) 2013
 9. Martina Ratej, kopje, London (Velika Britanija) 2017
10. Martina Ratej, kopje, Doha (Katar) 2019
  . Brigita Bukovec, 100 m ovire, Stuttgart (Nemčija) 1993
  . Merlene Ottey, 100 m, Pariz 2003
  . čas polfinala (15. mesto), Sonja Roman, 1500 m, Berlin 2009
11. Britta Bilač, višina, Stuttgart 1993
  . Matija Šestak, 400 m, Sevilla 1999
  . Helena Javornik, 5000 m, Sevilla 1999
  . Igor Primc, disk, Edmonton 2001
11. Martina Ratej, kopje, Berlin 2009
11. čas v polfinalu (16. mesto), Sonja Roman, 1500 m, Osaka 2007
12. Jolanda Čeplak, 1500 m, Pariz 2003
  . Maruša Mišmaš Zrimšek, 3000 m zapreke, Doha 2019
  . Maja Mihalinec, 200 m, Doha 2019
13. Slovenija 4 X 400 metrov; Kocuvan, Horvat, Vrtačič in Šestak,
    Sevilla 1999
  . Jolanda Čeplak, 800 m, Edmonton 2001
  . Robert Renner, palica, Peking 2015
  . Maruša Černjul, višina, London 2017
  . Tina Šutej, palica, Doha 2019
14. Mirko Vindiš, maraton, Rim (Italija) 1987
14. čas prvega kroga kvalifikacij (17. mesto), Boštjan Buč,
    3000 m zapreka, Osaka 2007
15. Brigita Langerholc, 800 m, Sevilla 1999
  . Igor Primc, disk, Sevilla 1999
  . Tina Šutej, palica, London 2017

* 5. Breda Pergar, 3000 m, Sittard (Nizozemska), 1980
* opomba: Mednarodna atletska zveza (IAAF) je leta 1980 pripravila SP v Sittardu na Nizozemskem v tekih na 3000 m in 400 m ovire za ženske, ker na OI teh dveh disciplin ni bilo na programu.

Vir: STA

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin