Sreda, 20. 7. 2022, 4.47
1 leto, 10 mesecev
svetovno prvenstvo v atletiki, eugene, finale met diska
Fantastični Čeh z rekordom prvenstev postal svetovni prvak!
Slovenski atlet Kristjan Čeh je z rekordom svetovnih prvenstev (71,13 metra) zanesljivo postal svetovni prvak v metu diska. To je šesta kolajna za slovensko atletiko na svetovnih prvenstvih, druga zlata. Prvo je leta 2009 osvojil Primož Kozmus v metu kladiva. Drugi v Eugenu je bil Litovec Mykolas Alekna (69,27), tretji pa njegov rojak Andrius Gudžius (67,55).
"Po drugem metu, ki je bil prek 69 metrov, sem si dejal le, da ne smem izgubiti medalje, pa katerakoli bo. Že pred tekmo sem si zastavil cilj, met čez 70 metrov in rekord prvenstev. Bilo je prek 71 metrov in sem si potem želel še več. Ampak ni šlo več. Je pa to moja prva članska medalja, in to zlata," je bil po tekmi, ogrnjen s slovensko zastavo, vesel Kristjan Čeh, ki je je z 71,13 metra v tretji seriji za svojim osebnim rekordom zaostal 14 centimetrov.
Na Haywardu Fieldu je bil razred zase. Še najbolj se mu je, tudi za prvo člansko odličje, približal Litovec Mykolas Alekna (69,27 m). 19-letnik in lanski mladinski svetovni prvak je sin nekdanjega dvakratnega olimpijskega in dvakratnega svetovnega prvaka Virgilijusa Alekne.
Tudi bron je šel v Litvo, osvojil ga je nekdanji svetovni prvak in aktualni evropski prvak Litovec Andrius Gudžius (67,55 m). Četrti je bil s 67,10 metra branilec naslova Daniel Stahl iz Švedske, tudi olimpijski zmagovalec iz Tokia.
Izidi, disk:
1. Kristjan Čeh (Slo) 71,13
2. Mykolas Alekna (Lit) 69,27
3. Andrius Gudžius (Lit) 67,55
71,13 metra je za skoraj meter izboljšan rekord svetovnih prvenstev. S 23 leti in 153 dnevi je postal najmlajši svetovni prvak v metu diska.
At 23 years and 153 days, Kristjan Ceh 🇸🇮 becomes the youngest ever world discus champion.
— European Athletics (@EuroAthletics) July 20, 2022
And he smashes the championship record with 71.13m to win the title! 💿#WorldAthleticsChamps pic.twitter.com/lPVhJ07v7c
Edini prek magičnih 70 metrov
Čeh je imel dva meta prek 70 metrov, edini je presegel to mejo in se povsem približal državnemu rekordu 71,27 metra, s katerim se je v Birminghamu 21. maja letos na diamantni ligi uvrstil na deseto mesto v zgodovini.
23-letni slovenski junak SP je finale začel s 65,27 metra in po metu zmajeval z glavo. Po uvodni seriji je bil peti, na prvih treh mestih so bili Gudžius (67,31 m), Alekna (66,64 m) in Stahl (66,59 m).
Potem je sledil met, ki jih je v tej sezoni 2,06 metra visoki Ptujčan sicer dosegel že mnogo. Gledalci na stadionu so po pristanku diska skoraj soglasno vzdihnili "Uuu!"
Po merjenju je sledil glasen aplavz. Čeh je vrgel 69,02 metra in uradni napovedovalec je že tedaj dejal, da bo to verjetno dovolj za odličje in da bo slovenski favorit za najvišja mesta lahko naprej metal sproščeno.
V tretji seriji je Stahl na kratko prevzel vodstvo z 69,16 metra, a so mu sodniki dosodili prestop in je ostal peti (66,59 m).
WE DID IT! CR & World Champion title. Amazing feeling! Grateful for all the support. #WCHOregon22
— Kristjan Čeh (@CehKristjan) July 20, 2022
"Že pred tekmo sem si zastavil cilj, met čez 70 metrov in rekord prvenstev. Bilo je prek 71 metrov in sem si potem želel še več." V tretjem metu do rekorda prvenstev
Tako je Čeh pred tretjim metom še naprej prepričljivo vodil. Po izpisanem izidu 71,13 metra na semaforju je visoko dvignil roke in glasno zakričal, pa se ga ni slišalo, ogromno gledalcev je v navdušenju nad izjemnim metom prav tako glasno pospremilo dosežek.
Alekna se je v četrti seriji Čehu približal, a disk ni prešel sedemdesetmetrske oznake (69,27 m). Čeh je nato vrgel 68,95 metra in v peti seriji 70,51 metra. Litovca na drugem in tretjem mestu sta prestopila, Stahl pa se je s 67,10 metra uvrstil na četrto mesto.
Čeh, ki je tekmo končal s svojim drugim najslabšim metom 67,57 metra, kar pa bi bilo tudi dovolj za bron, je v kvalifikacijah drugi dan SP s prvim metom in z 68,23 metra gladko zmogel avtomatično kvalifikacijsko normo (66 m).
Tedaj je prišel na tekmovanje, stopil v krog za izmet in ga takoj nato zadovoljen zapustil, kot tudi stadion, na katerem so vsi preostali še vedno borili za finale. V kvalifikacijah je bil drugi, prvi izid je dosegel Alekna (68,91 m).
Avgusta ga čaka še evropsko prvenstvo. Najboljši slovenski atlet zadnjega obdobja in ta čas najboljši metalec diska na svetu na lanskih OI v Tokiu, kjer je bil peti, ni imel trenerja. Po sezoni se je dogovori za sodelovanje z Gerdom Kanterjem.
Ta je najboljši estonski športnik v zgodovini, nekdanji olimpijski in svetovni prvak ter lastnik tretjega izida vseh časov. Čeh je s 23. mesta, ki ga je imel pred sezono, maja v Birminghamu napredoval na rob deseterice.
Ptujčan je na letošnji diamantni ligi neporažen, praktično na vseh tekmah se je gibal okrog magične meje 70 metrov in je bil tudi v očeh tujih strokovnjakov in medijev favorit kot prepričljivo najboljši metalec diska dozdajšnjega dela sezone.
Pred prvenstvom v ZDA je nastopil je le na dveh velikih članskih tekmovanjih, 31. mesto je osvojil še na SP v Dohi leta 2019. Ima pa dve zlati medalji z EP do 23 let in srebro s sredozemskih iger v Tarragoni 2018, letos v Alžiriji na SI ni nastopil.
Na evropskem prvenstvu avgusta v Münchnu bo debitant, zaradi pandemije novega koronavirusa so prvenstvo pred dvema letoma v Parizu odpovedali in ga niso nadomestili, pred štirimi leti v Berlinu pa Čeh še ni nastopil.
KRISTJAN ČEH
- rojen: 7. 2. 1999, Ptuj
- prebivališče: Ptuj, Talin
- višina: 206 cm
- teža: 130 kg
- klub: Ptuj
- trener: Gerd Kanter, do junija 2021 sedem let Gorazd Rajher
- poklic: študent agronomije, zaposlen v slovenski vojski
- hobiji: včasih pomoč na domači kmetiji
- disciplina: met diska
- osebni in slovenski rekord: 71,27 m, 21. maja, Birmingham (evropski rekord do 23 let)
V Birminghamu je 21. maja na diamantni ligi z 71,27 m in državnim rekordom prešel na deseto mesto vseh časov.
- prisotnost na socialnih omrežjih: Instagram (www.instagram.com/kristjanceh/feed/)
- zadnja knjiga: šolske
- naj glasbeni komad oz. zvrst glasbe: nimam
- športni idol: Robert Harting
- naj hrana/naj pijača: dunajski zrezek/fanta
- št. noge: 49,5
- kaj bi počel, če ne bi bil športnik: delo na domači kmetiji
Največji uspehi:
OI:
5. mesto, Tokio 2021
SP:
1. mesto, Eugene 2022
31. mesto, Doha 2019
EP:/.
Ostali uspehi:
1. mesto, EP do 23 let, Tallinn 2021
1. mesto, EP do 23 let, Gävle 2019
1. mesto, evropski pokal v metih, Šamorin 2019
2. mesto, SI Tarragona 2018
15. mesto mladinsko SP Tampere 2018
Najboljši slovenski dosežki na dosedanjih 17 svetovnih prvenstvih v atletiki.
1. Kristjan Čeh, disk, Eugene (ZDA), 2022
Primož Kozmus, kladivo, Berlin (Nemčija) 2009
2. Primož Kozmus, kladivo, Osaka (Japonska) 2007
3. Gregor Cankar, daljina, Sevilla (Španija) 1999
. Marija Šestak, troskok, Osaka 2007
. Primož Kozmus, kladivo, Daegu (Južna Koreja) 2011
4. Tina Šutej, palica, Eugene (ZDA), 2022
Primož Kozmus, kladivo, Moskva (Rusija) 2013
. Brigita Bukovec, 100 m ovire, Atene (Grčija) 1997
5. Primož Kozmus, kladivo, Pariz (Francija) 2003
. Brigita Langerholc, 800 m, Osaka 2007
6. Alenka Bikar, 200 m, Edmonton (Kanada) 2001
. Miran Vodovnik, krogla, Osaka 2007
7. Britta Bilač, višina, Atene 1997
. Matic Osovnikar, 100 m, Osaka 2007
. Martina Ratej, kopje, Daegu, 2011
8. Brigita Bukovec, 100 m ovire, Göteborg (Švedska) 1995
. Miran Vodovnik, krogla, Berlin (Nemčija) 2009
9. Renata Strašek, kopje, Göteborg (Švedska) 1995
. Snežana Vukmirovič, troskok, Moskva (Rusija) 2013
9. Martina Ratej, kopje, London (Velika Britanija) 2017
10. Martina Ratej, kopje, Doha (Katar) 2019
. Brigita Bukovec, 100 m ovire, Stuttgart (Nemčija) 1993
. Merlene Ottey, 100 m, Pariz 2003
. čas polfinala (15. mesto), Sonja Roman, 1500 m, Berlin 2009
11. Britta Bilač, višina, Stuttgart 1993
. Matija Šestak, 400 m, Sevilla 1999
. Helena Javornik, 5000 m, Sevilla 1999
. Igor Primc, disk, Edmonton 2001
11. Martina Ratej, kopje, Berlin 2009
11. čas v polfinalu (16. mesto), Sonja Roman, 1500 m, Osaka 2007
12. Jolanda Čeplak, 1500 m, Pariz 2003
. Maruša Mišmaš Zrimšek, 3000 m zapreke, Doha 2019
. Maja Mihalinec, 200 m, Doha 2019
13. Slovenija 4 X 400 metrov; Kocuvan, Horvat, Vrtačič in Šestak,
Sevilla 1999
. Jolanda Čeplak, 800 m, Edmonton 2001
. Robert Renner, palica, Peking 2015
. Maruša Černjul, višina, London 2017
. Tina Šutej, palica, Doha 2019
14. Mirko Vindiš, maraton, Rim (Italija) 1987
14. čas prvega kroga kvalifikacij (17. mesto), Boštjan Buč,
3000 m zapreka, Osaka 2007
15. Brigita Langerholc, 800 m, Sevilla 1999
. Igor Primc, disk, Sevilla 1999
. Tina Šutej, palica, London 2017
* 5. Breda Pergar, 3000 m, Sittard (Nizozemska), 1980
* opomba: Mednarodna atletska zveza (IAAF) je leta 1980 pripravila SP v Sittardu na Nizozemskem v tekih na 3000 m in 400 m ovire za ženske, ker na OI teh dveh disciplin ni bilo na programu.
13