Četrtek, 28. 2. 2019, 15.00
5 let, 1 mesec
Nastopi Slovenije na dvoranskih EP
Sedem medalj za sedem spominov, ki ne bodo nikoli zbledeli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,17
Pred nami je 35. dvoransko evropsko atletsko prvenstvo, ki ga bo od petka do nedelje gostil Glasgow. Za Slovenijo kot samostojno državo bo to 14. prvenstvo, na katerem bo nastopila. Do zdaj je na njih osvojila sedem medalj. Zanimivo, pod vseh sedem so se podpisale atletinje. Edino zlato medaljo je pred 17 leti priskrbela Jolanda Čeplak in takrat na Dunaju poskrbela za enega od vrhuncev slovenske atletike. Kako je bilo s slovenskimi nastopi na vseh prvenstvih do zdaj?
Genova 1992: od debiju tri centimetre od medalje
Britta Bilač je bila v Genovi povsem blizu medalje.
Manj kot leto za tem, ko je postala samostojna, je Slovenija prvič nastopila na dvoranskem evropskem prvenstvu, ki je bilo takrat 22. po vrsti. V Genovi v Italiji je nastopila tričlanska zasedba, ni pa veliko manjkalo, da bi Slovenija osvojila medaljo.
Britta Bilač je bila namreč v finalu ženskega skoka v višino s 191 preskočenimi centimetri četrta, za stopničkami in medaljo pa je zaostala le za tri centimetre. Uspešen slovenski nastop je dopolnila Brigita Bukovec s polfinalom v šprintu na visokih ovirah, medtem ko je bil Rafko Marinič kot prvi slovenski predstavnik na evropskih dvoranskih prvenstvih v teku na 800 metrov brez večjih možnosti za vidnejši uspeh. Obstal je v kvalifikacijah.
Pariz 1994: trije centimetri in tri stotinke od medalje
Tudi ob drugem nastopu na dvoranskih evropskih prvenstvih je bila Slovenija povsem blizu medalje. Tudi tokrat so Britti Bilač, ki je bila takrat sicer sedma, do stopničk zmanjkali trije centimetri, še bližje pa je bila v teku na 60 metrov z ovirami medalji Brigita Bukovec, ki je pristala na nehvaležnem četrtem mestu, za tretjeuvrščeno pa zaostala le za tri stotinke.
Ob najboljših slovenskih atletinjah obdobja po slovenski osamosvojitvi sta v Parizu nastopila še Bekim Baktiri, ki je obstal v kvalifikacijah teka na tri tisoč metrov, in Vladka Lopatič, ki je obstala v kvalifikacijah skoka v daljino.
Brigita Bukovec je leto 1996 začela s srebrom na dvoranskem evropskem prvenstvu, potem pa srebrno medaljo osvojila tudi na olimpijskih igrah v Atlanti.
Stockholm 1996: prva medalja, potem pa takoj še ena
Dvoransko evropsko prvenstvo na Švedskem, kjer je Slovenijo zastopalo deset atletov in atletinj, je pred 23 leti Sloveniji prineslo prvi medalji. Najprej je do nje prišla žal že nekaj časa pokojna Jerneja Perc, ki je bila s časom 7,28 bronasta v šprintu na 60 metrov in poskrbela za prvo slovensko medaljo na dvoranskih evropskih prvenstvih. Dan za njo je v isti disciplini, a brez ovir, svojo prvo medaljo na velikih tekmovanjih v članski konkurenci osvojila Brigita Bukovec. Bila je druga in najavila sijajno poletno sezono, v kateri je osvojila srebrno medaljo še na olimpijskih igrah v Atlanti tistega leta.
Odlično je nastopil tudi Gregor Cankar, ki je bil četrti v skoku v daljino in je le za dva centimetra zaostal za medaljo. Podobno velja tudi za Alenko Bikar, ki je bila četrta na 200 in peta na 60 metrov. Uspešne slovenske nastope sta z uvrstitvama v finale dopolnila še Nataša Erjavec, ki je bila sedma v metu krogle, in Anja Valant, ki je bila 11. v troskoku. Jolanda Čeplak (800 metrov), Brigita Langerholc in Matija Šestak (oba 400 metrov) ter Ksenija Predikaka (skok v daljino) pa so obstali v kvalifikacijah.
Valencia 1998: razočaranje za Brigito Bukovec
Poleti je bila na evropskem prvenstvu druga v teku na sto metrov z ovirami, na stopničke pa je Brigita Bukovec zagotovo ciljala tudi v dvorani, a se je morala sprijazniti s sedmim mestom, ki ga je zasedla v Španiji. Z uvrstitvijo v finale se je izkazala tudi Alenka Bikar v šprintu na 60 metrov, bila je osma, medtem ko je na 200 metrov obstala v polfinalu.
V Valencii smo videli še dva slovenska nastopa. Jolanda Čeplak je v teku na 800 metrov obstala v kvalifikacijah, medtem ko je bila Nataša Erjavec v metu krogle na koncu 15.
Gent 2000: uspeh kariere Alenke Bikar
Alenka Bikar je zablestela v Gentu.
V Belgiji je bila na prelomu tisočletij v središču pozornosti Alenka Bikar, ki je navdušila v teku na 200 metrov in dosegla uspeh kariere. Z državnim rekordom 23,16 je bila namreč druga. Da je bila tistega leta v odlični formi, je potrdila tudi v krajšem šprintu. Na 60 metrov je prišla v finale in s časom 7,20, ki je bil takrat prav tako državni rekord, pristala na petem mestu.
Povsem blizu medalje je bila tudi Jolanda Čeplak, ki je s takratnim rekordom 2:02,10 v teku na 800 metrov v finalu pristala na četrtem mestu in najavila velike uspehe, za katere je poskrbela pozneje. Mesto nižje, na petem mestu, je v skoku v daljino pristal Gregor Cankar.
Izkazala se je tudi Saša Prokofjev, ki je na 60 metrov prišla do polfinala, medtem ko je bila Helena Javornik na tri tisoč metrov deseta. Preostalih šest slovenskih predstavnikov je obstalo v kvalifikacijah. Matic Šušteršič na 60 metrov, Damjan Zlatnar na 60 metrov z ovirami, Jurij Rovan v skoku v palico, Boštjan Šimunič v troskoku, Marcela Umnik v skoku v daljino in Anja Valant v troskoku.
Dunaj 2002: Jolanda Čeplak je šokirala polno dvorano in z njo ves svet
Kar 21 slovenskih atletov in atletinj je nastopilo na dvoranskem evropskem prvenstvu pred 17 leti, a v ospredju je bila samo ena atletinja, ki je zasenčila vse. Ne samo slovenske atlete, ampak vse nastopajoče. Jolanda Čeplak je v finalu, v katerem je bila nabito polna dvorana na Dunaju pripravljena na proslavo zmage svoje šampionke Stephanie Graf, a je niso dočakali, ker ji je načrte prekrižala slovenska šampionka. Obe sta v cilj pritekli hitreje od prejšnjega svetovnega rekorda, a boljša je bila Velenjčanka, ki je s časom 1:55,82 postavila še danes nedosegljiv svetovni rekord in se umestila med najboljše tekačice v teku na srednje proge, a žal ta status pozneje z dopinško afero močno omajala.
Jolanda Čeplak in rekord iz leta 2002, ki traja še danes.
Ob njej se je izkazala tudi Saša Prokofjev, ki je prišla vse do finala v šprintu na 60 metrov, tam pa pristala na osmem mestu. Mesto nižje je tek na 1.500 metrov končala Helena Javornik, medtem ko so bili preostali slovenski reprezentanti in reprezentantke daleč od najvišjih mest. V kvalifikacijah so obstali vsi trije slovenski predstavniki na 60 metrov Rok Predanič, Urban Acman in Matic Šušteršič, oba na 200 metrov, Matic Osovnikar in Jože Vrtačič, Rožle Prezelj v skoku v višino, Gregor Cankar v skoku v daljino, Boštjan Šimunič v troskoku, Radmila Vukmirović na 60 metrov, Maja Nose na 200 metrov, Urška Beti na 60 metrov z ovirami, Anja Valant v troskoku, Nina Žega in Teja Melink v skoku s palico ter Jan Žumer in Boštjan Fridrih v skoku v daljino.
Madrid 2005: kvantiteta ne pomeni tudi kvalitete
Kar 17 atletov in atletinj iz Slovenije je potovalo na evropsko prvenstvo, ki je bilo leta 2005 v Španiji, a prinesli niso niti enega finalnega nastopa. Še najbližje temu dosežku so bili Matic Osovnikar (na 200 je obstal v kvalifikacijah) in Matic Šušteršič v šprintu na 60 metrov ter Alenka Bikar v teku na 200 metrov. Vsi so prišli do polfinala.
Vseh preostalih 14 atletov je obstalo v kvalifikacijah. Snežana Vukmirović v troskoku, Domen Žnidarič, Brigita Langerholc in tudi branilka naslova evropske prvakinje Jolanda Čeplak na 800 metrov, Sonja Roman na 1.500 metrov, Kristina Žumer na 200 metrov, Boštjan Šimunič v troskoku, Miran Vodovnik v metu krogle, Jan Žumer v skoku v daljino, Nina Vezjak in Teja Melink v skoku s palico, Rožle Prezelj v skoku v višino in Marina Tomić v teku na 60 metrov z ovirami.
Birmingham 2007: Jolanda Čeplak se je vrnila na prestol
V Birminghamu se je Čeplakova vrnila na stopničke.
Po velikem razočaranju na dvoranskem evropskem prvenstvu dve leti pred tem je Jolanda Čeplak v Birminghamu leta 2007 pokazala, da je še vedno med najboljšimi in prišla do brona v teku na 800 metrov. Slovenski uspeh v tej disciplini je dopolnila še Brigita Langerholc, ki je bila šesta.
Odlično je nastopil tudi Matic Osovnikar, ki je bil v teku na 60 metrov odličen četrti in je le za tri stotinke zaostal za prvo medaljo na velikih tekmovanj. Zelo sta se izkazala še Miran Vodovnik s šestim mestom v metu krogle in Sonja Roman s sedmim mestom na 1.500 metrov, razočaral pa ni niti Damjan Zlatnar, ki se je prebil do polfinala v šprintu na visokih ovirah.
Preostali Slovenci in Slovenke so obstali v kvalifikacijah. Cene Šubic v teku na 1.500 metrov, Boštjan Buč na 300 metrov, Rožle Prezelj v skoku v višino, Andrej Poljanec in Tina Šutej v skoku s palico, po prvem nastopu pa so se poslovile tudi vse tri slovenske predstavnice v šprintu na 60 metrov, Nina Kovačič, Pia Tajnikar in naturalizirana Slovenka Merlene Ottey.
Torino 2009: nepozaben bron, ki je postal srebro
Resda je bila zvezdnica prvenstva izpred natanko desetih let, na katerem je Slovenija prišla do zadnje medalje na dvoranskih evropskih prvenstvih, Marija Šestak, ki je bila srebrna v troskoku, v katerem je slovenski uspeh s šestim mestom dopolnila Snežana Rodić. Toda slovenska rekorderka v troskoku je bila del svetovne elite že nekaj časa, zato njena medalja ni bila nepričakovana. Povsem drugače velja za tek življenja Sonje Roman na 1.500 metrov in njenega sijajnega nastopa, ki ji je priskrbel bron. S časom 4:11,42 je v cilj prišla kot tretja, a leta pozneje poskočila še za eno stopničko. Takrat prvo, Rusinjo Ano Alminovo, so namreč pozneje ujeli pri zlorabi nedovoljenih poživil, zato je ostala brez zlate medalje, Slovenki pa je pripadlo srebro.
Junakinji iz Torina 2009 - Sonja Roman in Marija Šestak.
Sijajen nastop je uspel tudi takrat zelo obetavni skakalki v daljino, ki pa pozneje žal ni upravičila velikih pričakovanj, Nini Kolarič, ki je z odličnimi 662 centimetri pristala na četrtem mestu.
Preostala slovenska predstavnika v Torinu sta obstala v kvalifikacijah. Miran Vodovnik v metu krogle in Cene Šubic v teku na 1.500 metrov.
Pariz 2011: štirje centimetri, ki jih bo vedno sanjala
V mestu ljubezni bi skorajda do edine medalje na velikih tekmovanjih prišla naša dolgoletna udeleženka največjih tekmovanj Snežana Rodić, ki je pred tem nastopala pod priimkom Vukmirović. V Pariz je prišla v odlični formi in jo tudi potrdila. V finalu je pristala na četrtem mestu, z dosežkom 14,35 metra pa le za štiri centimetre zaostala za medaljo.
Dobro je nastopila tudi Marina Tomić, ki se je prebila do polfinala v šprintu na 60 metrov z ovirami, medtem ko je preostalih pet slovenskih predstavnikov in predstavnic obstalo v kvalifikacijah. Nina Kovačič in Sara Strajnar v teku na 60 metrov, Nina Kolarič v skoku v daljino, Rožle Prezelj v skoku v višino in Miran Vodovnik v metu krogle.
Göteborg 2013: prvenstvo za pozabo
Na Švedsko pred šestimi leti Slovenija po slovesu večine članov zlatega rodu slovenske atletike ni odšla s prav visokimi cilji, a je od svojih sedmih predstavnikov vseeno zagotovo pričakovala več od tega, kar je dobila. Niti enega napredovanja iz kvalifikacij, prav vsi so se poslovili po prvem nastopu na severu Evrope.
Žan Rudolf v teku na 800 metrov, Mitja Krevs in Maruša Mišmaš v teku na 1.500 metrov, Robert Renner in Andrej Poljanec v skoku s palico, Maja Bratkič v troskoku in Marina Tomić na 60 metrov z ovirami.
Praga 2015: 12 nastopajočih za dva finala
Marina Tomić se je uvrstila v polfinale.
Tudi na predzadnjem evropskem dvoranskem prvenstvu je bila slovenska zasedba precej številna, a na Češkem ni pustila globljega vtisa. Še najboljše sta se odrezali tekačici, Maruša Mišmaš, ki je bila osma v teku na tri tisoč metrov, in veteranka Sonja Roman, ki je bila na 1.500 metrov deseta, medtem ko je na še enkrat daljši preizkušnji odstopila.
V polfinale se je uspelo prebiti Marini Tomić v šprintu na 60 metrov z ovirami in na isti razdalji, a brez ovir, Maji Mihalinec, tam pa bi moral štartati tudi tokratni glavni slovenski adut Luka Janežič, ki pa se v polfinalu zaradi poškodbe ni pojavil na štartu.
Preostali so obstali v kvalifikacijah. Aleš Zver, Žan Rudolf in Lucijan Zalokar v teku na 800 metrov, Tina Šutej in Robert Renner v skoku s palico, Saša Babšek v troskoku, Nina Djordjević v skoku v daljino in Saša Babšek v troskoku.
Takole razočaran je bil po neuspešnem nastopu leta 2017 v Beogradu Luka Janežič.
Beograd 2017: veliko razočaranje za Luko Janežiča
Na zadnjem dvoranskem evropskem prvenstvu je bilo podobno kot letos. Imeli smo enega resnega kandidata, ki je meril visoko, tudi takrat je bil to Luka Janežič, ki je v teku na 400 metrov ciljal na medaljo, a Beograd zapuščal razočaran. Zaradi prestopa je bil namreč diskvalificiran že v kvalifikacijah.
Od preostalih v petčlanski slovenski odpravi se je najbolj izkazala Tina Šutej, ki se je prebila v finale skoka s palico in v njem pristala na osmem mestu.
Nekoliko slabše se je izšlo za Marušo Černjul v skoku v višino, Petro Koren v troskoku in Anito Horvat v teku na 400 metrov. Vse tri so se od tekmovanja poslovile po kvalifikacijah.
