Narobe svet: ko se v deželi tekačev rodi vrhunski metalec kopja

Kenijec Julius Yego je trenutno eden od najboljših metalcev kopja na svetu. V lanski sezoni je v Glasgowu postal prvak iger Commonwealtha, v Marakešu pa se je veselil naslova afriškega prvaka. Leta 2012 je kot prvi Kenijec nastopil v metu kopja na olimpijskih igrah, v Londonu pa mu je uspel celo preboj v finale. Leta 2013 je na svetovnem prvenstvu v Moskvi za las zgrešil medaljo, a met, ki je meril 85,40 metra, ostaja njegov osebni rekord.

Yego je kot otrok želel biti tekač, a ko so ga vrstniki pri 13 letih v teku na 10 tisoč metrov prehitevali za krog, se je odločil, da si bo poiskal drugo disciplino. "Ko sem opazoval preostale otroke, ki so metali leseno kopje v osnovni šoli, sem imel občutek, da bi ga sam lahko vrgel dlje, če bi poskusil. Bratu je šlo v metu kopja dobro, zato sem še sam poskusil srečo," se svojih začetkov spominja Yego, ki je pred dnevi dopolnil 26 let.

Ni imel trenerja, učil se je ob videoposnetkih

Kmalu je postal boljši od svojega starejšega brata, osvojil je prvi šolski naslov, leta 2006 pa je popravil mladinski kenijski rekord. Kljub vidnemu talentu pa je večkrat razmišljal o koncu športne kariere, saj ni imel podpore staršev, pogoji v Keniji so za met kopja katastrofalni, nihče pa mu ni mogel pomagati z nasveti.

"Notranja želja me je gnala naprej. Vedno sem si želel biti kot Kipchoge Keino (dvakratni olimpijski prvak) ali Paul Tergat (nekdanji svetovni rekorder v maratonu) in druge tekaške ikone, le da v metu kopja. Želel sem pokazati, da imamo v Keniji veliko talenta tudi v obrobnih tehničnih disciplinah," razlaga dvakratni afriški prvak.

Ker mu v Keniji ni znal pomagati nihče, se je moral znajti sam. Na spletni strani za izmenjavo videoposnetkov YouTube je analiziral mete nekdanjega olimpijskega prvaka Andreasa Thorkildsna, nekdanjega svetovnega prvaka Tera Pitkämäkija in svetovnega rekorderja Jana Železnyja. Tako je tudi v svoji deželi dobil vzdevek "Mr. YouTube man".

Nase je prvič opozoril na premierni mednarodni tekmi leta 2010, ko je na afriškem prvenstvu osvojil bronasto medaljo z osebnim rekordom 74,51 metra. Naslednje leto je od Mednarodne atletske zveze (IAAF) dobil štipendijo, ki mu je omogočila obisk pripravljalnega centra na Finskem, kjer se je srečal s trenerjem Petterijem Piironenom, kar je bila prelomnica v njegovi karieri. "Je odličen trener. Še vedno treniram po programu, ki mi ga je priporočil, ko sva se prvič srečala. Zgradila sva odličen odnos in v vsakem trenutku mi priskoči na pomoč," hvali svojega mentorja.

Uspehi so nato sledili drug za drugim. Olimpijski finale v Londonu, četrto mesto na svetovnem prvenstvu leto pozneje in odlična sezona leta 2014 so dosežki, ki jih spoštuje tudi kenijski tekaški narod, bolj kot slava pa je Yegova želja, da bi njegovi poti sledil še kakšen od kenijskih atletov: "Imamo veliko nadarjenih atletov. Upam, da bomo dobili večjo podporo tudi tekmovalci v tehničnih disciplinah in morda bo Kenija nekoč država metalcev kopja."