Ponedeljek, 4. 5. 2020, 10.20
3 leta, 11 mesecev
Na treningu z Marušo Mišmaš
Letos je izgubila vse, samo optimizma ne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,17
1
Maruša Mišmaš je razočarana, ker je letos ostala brez olimpijskih iger in evropskega prvenstva, a se je z izrednimi razmerami sprijaznila in ostaja optimistka.
Ena najboljših slovenskih atletinj Maruša Mišmaš se je zelo veselila letošnjega leta, v katerem je želela napasti čim boljšo olimpijsko uvrstitev in medaljo na evropskem prvenstvu. Zaradi pandemije novega koronavirusa je ostala brez obeh. Brez olimpijskih iger še drugič v nizu. "Škoda, a nič hujšega. Bom pa naslednje leto še boljša," je o tem povedala uspešna atletinja, ki se je pred dnevi razveselila vrnitve na stadion. Na enem izmed zadnjih treningov jo je tam obiskal tudi naš fotograf.
Državna rekorderka v teku na 3.000 metrov z zaprekami je navduševala že lani. S časom 9:20,97, ki ga je sredi junija dosegla na znamenitem mitingu diamantne lige v Oslu, je postavila nov mejnik v slovenski atletiki. Potem se je izkazala še septembra na svetovnem prvenstvu v Dohi, kjer se je v disciplini, v kateri prevladuje morje Afričank, prišla do finala in v njem pristala na 12. mestu.
Letos pozimi je kazala odlično formo in februarja na mitingu v Lievinu postavila najboljši rezultat v zgodovini discipline, ki je v atletiki na sporedu bolj redko. V dvoranskem teku na 2.000 metrov z zaprekami.
Da je v odlični formi, je nekaj dni pred tem dokazala tudi na močnem dvoranskem mitingu v Glasgowu, kjer je postavila osebni rekord v teku na 1.500 metrov in s časom 4:05,72 za manj kot pol sekunde zaostala za slovenskim rekordom najboljše slovenske tekačice vseh časov Jolande Čeplak (4:05,44), ki ga je dvoranska svetovna rekorderka v teku na 800 metrov dosegla leta 2002.
Na evropskem prvenstvu, ki bi moralo biti konec avgusta v Parizu, bi bila med kandidatkami za medalje.
Nove sezone, v kateri bi, potem ko je brez Ria de Janeira pred štirimi leti ostala zaradi poškodbe, v svojem prvem nastopu na igrah pod petimi krogi v Tokiu lovila olimpijski finale, na evropskem prvenstvu v Parizu pa bi bila v teku na 3000 metrov z zaprekami celo med kandidatkami za medalje, se je zelo veselila.
Na žalost ne dolgo. Koronavirus je najprej začasno ustavil atletsko dogajanje. Potem je najprej za eno leto prestavil olimpijske igre, malo pozneje pa tudi evropsko prvenstvo, ki ga najverjetneje sploh ne bo. V vsega nekaj tednih je tako ostala brez sezone, od katere je pričakovala ogromno, in tudi brez tekmovanj.
Sobotni intervju z Marušo Mišmaš iz avgusta lani:
V vodo je padlo zelo pestro atletsko leto
Leta 2016 ji je olimpijske igre vzela poškodba, letos pa virus.
"Škoda. V vsaki sezoni imamo neki vrhunec. Letos bi morali imeti kar dva, na koncu pa smo ostali brez vsega. Ne vem, kaj bo s to sezono. Verjetno kakšni mitingi bodo, a nihče še ne ve," je najprej povedala Maruša Mišmaš, a nato hitro pojasnila, da je trenutne razmere sprejela precej mirno in zaradi njih niti najmanj ne obupava.
"Tako pač je. Seveda mi je žal, a nima smisla, da zaradi tega zdaj izgubljam živce. V vsakem slabem je treba najti nekaj dobrega. Jaz sem zdaj stvari postavila nekoliko drugače. Hitro sem se prilagodila, si zastavila nov cilj, olimpijske igre 2021, in se bolj posvetila šoli, tako da bo naslednje leto manj obveznosti. Zdaj delam za magistrsko nalogo in imam veliko dela. Ni mi dolgčas. Ni mi hudega," se je s trenutnimi razmerami sprijaznila pridna diplomantka laboratorijske medicine na fakulteti za farmacijo, ki je pozneje vpisala še magisterij iz biokemije na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Vrnitve na stadion se je razveselila.
Vrnili so se na stadion, a morajo upoštevati pravila
Seveda to, da zdaj veliko časa posveti šoli, ne pomeni, da zraven ni trdih treningov. "Treniram še vedno dvakrat na dan, samo da zdaj veliko manj tečem in več kolesarim, ker ni tekem. Ohranjam splošno kondicijo," je povedala Mišmaševa, ki se je pred kratkim razveselila tudi vrnitve na stadione.
"Zame, ki sem tekačica, sicer ni bilo večjih težav, saj lahko tečem kjerkoli. Tekaško stezo imam tudi doma, tako da sem na njej naredila veliko intervalnih treningov. Ni bilo težav. Pogrešala sem predvsem družbo. Trening partnerje in trenerja. Zdaj, ko smo spet skupaj, je veliko lažje," je še povedala atletinja, ki trikrat tedensko trenira na stadionu na Kodeljevem, in dodala, da mora ob tem upoštevati številna navodila.
"Ne smemo biti v skupini. Moramo držati razdaljo drug od drugega. Na stadionu se niti ne smemo preveč zadrževati. Prideš, narediš trening in greš," je pojasnila atletinja, ki so jo ob februarskem podpisu pogodb z Atletsko zvezo Slovenije razvrstili v najvišjo, vrhunsko selekcijo.
Sama ima srečo. Težje je tistim brez norme.
Na Kodeljevem trenira trikrat tedensko, sicer pa dvakrat na dan.
Tudi glede financ, ki jih potrebuje za pripravo na vrhunske rezultate in dosežke, si ne dela skrbi. "Pogodbe smo na zvezi podpisali malo pred izbruhom pandemije, a kolikor vem, bodo ostale. Tudi sicer zame osebno ne pričakujem težav. Zaposlena sem v Slovenski vojski, plačo dobivamo normalno. Imam tudi podporo zveze, sponzorjev, prav tako pa imam že izpolnjeno olimpijsko normo, ki bo veljala tudi prihodnje leto, tako da imam srečo. Težje je tistim, ki norme še nimajo in nimajo take podpore, kot jo imam jaz," je bila solidarna do svojih kolegov in kolegic.
"Morda mi bo vse skupaj celo koristilo, da se bom letos malo bolje splošno pripravila in svojo vzdržljivost nadgradila. O tem, kako obdržati formo in jo še izboljšati, razmišlja moj trener. Zaupam mu in verjamem, da me bo vrhunsko pripravil. Verjamem, da bom naslednje leto še boljša," je zaključila atletinja, ki trenira pod vodstvom Tevža Korenta in jo je na zadnjem treningu obiskal tudi Sportalov fotograf. Kako je bilo, si lahko ogledate v fotogaleriji.
Fotogalerija s treninga Maruše Mišmaš:
Preberite še:
1