Sreda, 11. 12. 2019, 4.00
4 leta, 4 mesece
Klara Lukan
Rdečelasa najstnica, ki svojim vrstnikom kaže pravo pot
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,68
2
Klara Lukan je tekačica iz Šentjerneja, ki je po naslovu evropske mladinske prvakinje v teku na 5.000 metrov pretekli konec tedna postala še evropska podprvakinja v krosu. Mlada, zelo simpatična Dolenjka je po novem uspehu pred novim poglavjem v življenju. Tako v atletiki kot tudi na drugih področjih.
Poleti je v Borasu na Švedskem osvojila naslov mladinske evropske prvakinje v teku na 5000 metrov. Pretekli konec tedna je na zelo zahtevni progi v Lizboni osvojila še srebro na mladinskem evropskem prvenstvu v krosu. Vmes in pred tem je nizala uspehe in rekorde skoraj povsod, kjer je nastopila. Ob tem pa navduševala tudi v šolskih klopeh in uspešno opravila mednarodno maturo na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani.
Zdaj je pred novimi izzivi. Tako na atletskih stezah kot ob njih. Začela je obiskovati Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer bo poskušala še naprej uspešno usklajevati šolske in športne obveznosti. Te v prihodnjem letu prinašajo nove izzive, saj zapušča mladinsko kategorijo in prehaja na tisto najvišjo, člansko raven.
"Verjamem, da bom še naprej uspešna. Tako v atletiki, ki je moja velika ljubezen, kot v šoli. Včasih ni lahko, a je mogoče usklajevati vse, če si dovolj organiziran in deloven," je vsem mladim športnikom in športnicam na dušo položila krhka, a zelo simpatična 19-letna atletinja, ki se odlično znajde tudi v vlogi sogovornice pred novinarskimi diktafoni. Po tem, ko je nastopila na novinarski konferenci, ki so ji jo ob novem velikem uspehu pripravili na sedežu Atletske zveze Slovenije, smo jo povabili tudi pred našega.
Kaj je Klara Lukan povedala na tiskovni konferenci?
Osvojili ste novo medaljo z največjih mladinskih tekmovanj, a tokrat namesto zlate srebrno. Obstaja grenak priokus, da niste zmagali?
Res je, ni bilo vse idealno, a se mi zdi, da sem svojo nalogo opravila zelo dobro, zato sem zadovoljna. Konkurenca je bila res sijajna, na najvišji ravni. Na tekmi je bilo pet, šest evropskih prvakinj iz različnih tekaških disciplin. Boljša skoraj ne bi mogla biti, zato sem lahko zelo zadovoljna. Izšlo se je dobro.
Očitno ste takrat, ko je najpomembneje, najboljši. Na tekmo ste spet prišli kot ena od favoritinj za medaljo in dobro opravili svoje delo. Kako se spopadate s pritiski, ki jih prinašajo takšne tekme?
S tem nimam večjih težav. Seveda sta prisotna živčnost in adrenalin, a ju pred tekmo poskušam obrniti sebi v prid. Povsem se umirim in izoliram od okolice. Poskušam se čim bolj sprostiti. Zaupam v svoje sposobnosti. Zaupam v svoje sposobnosti, tako da sem na koncu osredotočena na svoje delo in motivirana, da ga opravim čim bolje. S pritiskom res nimam težav. Tudi dan pred tekmo preživim tako kot vsakega drugega. Skoraj pozabim, da je prihodnji dan tekma. Vse posvetim samo temu, da se čim bolje pripravim in svoje delo opravim tako, kot si želim.
Z medaljo, ki jo je osvojila v Lizboni.
Imate pred tekmo kakšen poseben ritual?
Ne. Samo to, da grem zgodaj spat. Dobro se najem, naspim, se raztegnem in … Gremo!
Kako pa je po tekmah?
Zdaj lahko rečem, da o zadnjem nastopu razmišljam kar precej. Tudi sicer po navadi po tekmah kar težko zaspim, a se mi zdi, da je to nekaj povsem normalnega. Kolikor se pogovarjam z preostalimi športniki in športnicami, je tudi z njimi podobno. Tudi oni imajo podobne težave.
Leto, ki se izteka, je bilo za vas sanjsko. Dve medalji z največjih tekmovanj in nekaj rekordov. Bolje skoraj ne bi moglo biti.
Da, res je, a ker vem, kako trdo sem delala za to, da bi bila uspešna, ti uspehi zame niti niso veliko presenečenje. Sem pa seveda zelo vesela, da se je izšlo tako, kot se je. To pomeni tudi dodatno motivacijo za prihodnja leta.
Sezone je konec. Koliko bo počitka?
Bolj malo oziroma nič. Ta teden bom trenirala malce manj intenzivno, potem pa bova z mojo partnerico na treningih, Marušo Mišmaš, že začeli trenirati na polno. Popolnega počitka letos sploh ni bilo. Poleti sem bila dva tedna na morju, to pa je tudi vse, a se ne pritožujem. V atletiki uživam.
Kaj so o njenem uspehu povedali na AZS?
V družbi Vlada Keva in Nejca Jeraše.
"Za nami je zelo uspešna sezona, ki smo jo kronali še z eno medaljo z velikih tekmovanj, ki je bila pika na i. Z vseh velikih tekmovanj smo se vrnili z medaljo. Po zaslugi Marije Šestak smo jo domov prinesli tudi s članskega svetovnega prvenstva v Dohi. Če se ozremo nazaj, je za nami super sezona. Upam, da bomo imeli še moči za naprej in bomo trend nadaljevali tudi v naslednji, olimpijski sezoni. Čestitke Klari. Zdaj je malo časa za počitek, potem pa s polno paro naprej," je povedal Nejc Jeraša, direktor Atletske zveze Slovenije."Iskrene čestitke tudi od mene. Lahko obljubim, da ji bo Atletska zveza Slovenije ob strani stala tudi v prihodnjem letu. Z boljšimi pogoji, kot jih je imela do zdaj. Ima za letos uradno najboljšega trenerja v Sloveniji Tevža Korenta in super ekipo. To je recept za prihodnost," pa ga je dopolnil vodja strokovnega sveta AZS in nekdanji trener slovenskega šampiona Primoža Kozmusa Vlado Kevo.
Koliko se je v zadnjih mesecih spremenilo pri podpori, ki jo imate pri atletiki?
Predvsem na družabnih omrežjih opažam, da je šlo precej navzgor. Kar zadeva sponzorje, pa za zdaj kakih pogodb še nimam. Upam, da se bo to spremenilo, kot ste slišali, pa so mi na Atletski zvezi Slovenije v prihodnosti obljubili maksimalno podporo, česar se zelo veselim.
Ste mladi, simpatični in uspešni. Zdi se kot recept za prepoznavnost na družabnih omrežjih. Računate, da lahko to v prihodnosti obrnili sebi v prid?
Res je, zdi se mi, da so družabna omrežja danes precej pomembna in tudi v življenjih športnikov imajo veliko vlogo. Skoraj vsa komunikacija se odvija prek njih. Športniki lahko prek družabnih omrežij naredimo veliko za svojo promocijo. O tem za zdaj ne razmišljam preveč, a če bom uspešna tudi v prihodnosti, zakaj pa ne? Upam, da bom lahko tudi tako širila svojo prepoznavnost in na njen račun postala zanimiva za kakšne sponzorje.
Atletinja, ki je septembra dopolnila komaj 19 let, se je izkazala tudi v vlogi sogovornice.
Na ulici vas kdo že prepozna?
Da, ravno danes me je ogovorila neka gospa. Zelo prijetno je, ko se zgodi kaj takega. Sploh, če me prepoznajo kakšni otroci in jih s tem, ko jim namenim kako besedo, se z njimi fotografiram in jim dam kak nasvet, razveselim. To mi pomeni veliko.
Zaradi denarja v atletiki bržčas niste pristali?
Ne, če bi bila tukaj zaradi denarja, bi morala zamenjati šport. Atletika je moja velika ljubezen vse od petega razreda osnovne šole. Ne treniram in tekmujem zaradi denarja, ampak zaradi tega, ker v tem uživam. Mislim, da se to nikoli ne bo spremenilo.
Kako pa ste sploh zašli v atletske vode?
Na pobudo osnovnošolskega učitelja športne vzgoje. Od prvega razreda osnovne šole sem bila uspešna na šolskih krosih, kar je opazil in me usmeril v atletski klub Šentjernej. Ko sem prišla tja, pa sem tam tudi ostala.
Ste takoj izstopali?
Da, že v pionirski konkurenci sem postavila državni rekord v teku na 1.000 metrov. Tekla sem na srednje proge in bila precej uspešna, zdaj pa sem se, ker nisem tako hitra, da bi bila lahko tam zelo uspešna, usmerila na daljše proge.
Veselje po naslovu evropske podprvakinje v krosu.
Tek na srednje in dolge proge je psihično precej naporen. Kako se s tem spopadate takrat, ko je bolečina velika in bi človek najraje obupal?
Zelo hvaležna sem svojemu trenerju Tevžu Korentu in Maruši Mišmaš, ki me vseskozi motivirata in mi govorita, da ni izgovorov. Poskušam posvojiti to miselnost in zdi se mi, da mi uspeva. Tudi ko je najtežje, si govorim, da moram pospešiti in zdržati napore. Na tekmah si v glavi, ko mi je težko, govorim, da je tekmicam enako oziroma še težje. Poskušam se motivirati na tak način, da je drugim še težje. To je sestavni del vrhunskega športa. Mislim, da mi uspeva. Na tekmah nisem še nikoli odstopila. Še morda bolj kot na tekmah pa je pomembno, kako se motiviraš za treninge. Pri vsem skupaj mi je v veliko pomoč športna psihologinja, s katero sodelujem. Z njo veliko govoriva o pripravah na tekme in treninge, ki so morda še bolj pomembni. Na vsakem treningu je treba dati vse od sebe. Nikoli ne iščem izgovorov.
Imate vzornico?
Da, to je zagotovo Maruša Mišmaš. Pri njej vsak dan vidim, kaj sta to odrekanje in močna volja do uspeha. Zagotovo se zgledujem predvsem po njej.
Ne samo na atletskih stezah, uspešni ste bili tudi v šolskih klopeh. Uspešno ste končali maturo in medtem začeli obiskovati fakulteto. Bo veliko težje?
Da, zdaj bo malce težje. Fakulteta je neka popolnoma drugačna zgodba, zdaj si moram sama organizirati svoj čas. Nihče me ne priganja. Po eni strani bo lažje, a po drugi strani težje, saj je snov precej zahtevna. Za fakulteto bo treba delati veliko več. K sreči imam status športnika. Zdi se mi, da bodo imeli profesorji posluh za mojo športno pot in bom lahko usklajevala svoje obveznosti. Ni pa lahko, saj se pogosto dogaja, da grem v šolo, pa potem na trening in nazaj, ampak … Vse je mogoče, če si tega dovolj želiš.
Na krosu je pretekli konec tedna tekla šele drugič letos, a vseeno navdušila.
Kako so videti vaši dnevi?
Šola, atletika in življenje v dijaškem domu. To je bolj ali manj vse, kar počnem. Učenje, spanje, hrana in trening. Veliko sem tudi na poti, tako da je včasih s šolo težko usklajevati, a gre.
Kako vam uspeva?
Že od nekdaj sem bila zelo organizirana, še iz osnovnošolskih časov. Vedno natančno razporedim svoj čas in načrtujem obveznosti, ki jih imam. Zdi se mi, da mi pri tej organiziranosti pomaga tudi šport, ki ti lahko da marsikaj. S tem nisem imela nikoli težav.
Vaš nasvet za mlade?
Glavna je trdna volja. Če jo imaš in si močno želiš, da bi bil uspešen in izpolnil cilje, ti lahko uspe. Mogoče je vse, samovolja in želja morata biti prisotni.
Cilji za prihodnost?
Predvsem kakšna medalja na evropskih prvenstvih se mi zdi dosegljiva. Seveda so želje tudi olimpijske igre. Te so želja vsakega športnika. Bomo videli, kako se bo izšlo.
In kar zadeva izobrazbo, do kdaj mislite guliti šolske klopi in v kakšnem poklicu se vidite?
Za zdaj je cilj, da dokončam triletni študij. Potem bi rada dodala tudi ekonomijo in se morda usmerila v menedžment v kakem kemijskem podjetju. To se mi zdi poklic, v katerem bom uživala. Morda se spravim tudi k doktoratu. Bomo videli, kaj sledi, a v vsakem primeru želim priti do visoke izobrazbe. Bom pa po tem, ko končam študij, vse v življenju podredila športu.
2