Torek, 25. 2. 2020, 20.00
4 leta, 8 mesecev
Maruša Černjul
Izognila se je pastem študija v ZDA in izpolnila olimpijske sanje
Maruša Černjul je najboljša slovenska skakalka v višino, ki nastopa za Slovenijo, a živi v ZDA. Tam je uspešno končala študij in kljub ukvarjanju s športom na najvišji ravni prišla do magisterija. Letos se je po letih študiranja in dela odločila, da se povsem posveti atletiki, v kateri ji je uspelo že marsikaj. Že pred štirimi leti je izpolnila sanje številnih športnikov in nastopila na olimpijskih igrah. Letos želi na tekmovanju pod petimi krogi nastopiti še drugič. "Ob tem si želim tudi uvrstitve v finale evropskega prvenstva," je še povedala simpatična 28-letna Celjanka.
"Zadovoljna sem. Dvakrat sem bila blizu uspeha na 193 centimetrih, kar bi bil moj osebni rekord, a ni šlo, čeprav sem si tega želela. Na koncu sem se ustrašila, da sem si poškodovala isto roko, ki sem si jo zlomila lani, a mislim, da ne bo nič hujšega," nam je po tem, ko je v Češči vasi s 190 preskočenimi centimetri osvojila naslov dvoranske državne prvakinje, povedala Maruša Černjul, medtem ko si je z ledom hladila roko, na katero je padla. K sreči z njo res ni bilo hujšega, kar je potrdila nekaj ur za tem.
Bojazni, da bo morala v nadaljevanju leta nastopati z opornico, kot je bila prisiljena na lanskem svetovnem prvenstvu v Dohi, ni. Atletinja z osebnima rekordoma 193 centimetrov na prostem in 191 centimetrov v dvorani je s tem nastopom končala dvoransko sezono, v kateri je skakala osemkrat in dvakrat skočila čez 190 centimetrov. Dobro ve, česa si želi v sezoni na prostem, ki letos prinaša najprej olimpijske igre v Tokiu in potem še evropsko prvenstvo v Parizu.
Na dvoranskem državnem prvenstvu je pretekli konec tedna prišla do novega naslova in osvojila novo medaljo. Zdaj jih ima že več kot 70.
Še drugič si želi v finale EP in na OI
"Najprej si želim osebnega rekorda in izpolnitve olimpijske norme, ki je noro visoka, kar 196 centimetrov. Norme so res zahtevne, vse višje, tako da ne bo lahko, a če že ne bom izpolnila norme, verjamem, da se lahko v Tokio uvrstim glede na lestvico rezultatov. Letos si želim še uvrstitve v finale evropskega prvenstva. Rada bi ponovila nastop izpred štirih let, ko sem bila v Amsterdamu zelo uspešna. Želim skočiti vsaj tako dobro oziroma še višje," se je o ciljih za letošnje leto na prostem razgovorila atletinja, ki se je pred štirimi leti v Amsterdamu uvrstila v finale in tam pristala na devetem mestu.
Istega leta je dočakala tudi debi na olimpijskih igrah in v Riu de Janeiru, kjer se ji ni uspelo uvrstiti v finale. "Olimpijska izkušnja je bila nekaj posebnega. Življenje v olimpijski vasi in ves pomp, ki jih obkroža, olimpijskim igram daje posebno draž, a v resnici je, ko stojiš na zaletišču, to tekmovanje enako, kot so vsa preostala," še pravi atletinja, ki sta jo za atletiko in predvsem skok v višino navdušila ravnatelj in učiteljica športne vzgoje v osnovni šoli. "Najprej sem še plesala, potem pa me je atletika, ki je individualni šport, tako da v njej tekmuješ sam s sabo, prevzela in posvetila sem se samo še skoku v višino," je povedala.
Dve uvrstitvi v finale velikih tekmovanj
Že dva meseca pozneje je na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru preskočila 192 centimetrov, a to ni bilo dovolj za finale. Obstala je v kvalifikacijah.
Leto pozneje je debitirala na svetovnih prvenstvih, a spet preskočenih 189 centimetrov v Londonu ni bilo dovolj za uvrstitev v finale. Obstala je v kvalifikacijah. Še pred tem je s 186 preskočenimi centimetri obstala tudi v kvalifikacijah dvoranskega evropskega prvenstva v Beogradu.
Lani je na istem tekmovanju preskočila 189 centimetrov in se v Glasgowu uvrstila v finale, v katerem je zmogla preskočiti še dva centimetra več, kar je zadostovalo za deseto mesto. Na svetovnem prvenstvu v Dohi 189 centimetrov ni bilo dovolj za finale.
Študentsko življenje v ZDA je kot v filmih
Letos se je atletiki sploh prvič stoodstotno posvetila. Prej je namreč trenirala in tekmovala ob študiju in tudi delu, ki ga je opravljala na univerzi v Nebraski. "Prej sem pet ur na dan delala in ob tem trenirala. Zdaj se mi zdi, da je veliko bolje. Sprememba je bolj kot pri treningih vidna pri preventivi pred poškodbami. Mislim, da se pozna. Počutim se dobro. Prvič sem skakala vso sezono, ne da bi imela težave s poškodbami," je veselo ugotovila in nekaj besed namenila dolgoletnemu študiju v ZDA.
Njen osebni rekord znaša 193 centimetrov, ki ga je dosegla 18. junija 2016 v Celju.
"Zagotovo mi ni žal, da sem se odločila za tak korak. Tam sem veliko pridobila. Naučila sem se samostojnosti, spoznala sem številne ljudi, imela sem tudi dobre trenerje. Vsakemu atletu bi svetovala, da se odloči za kaj takega. Moraš pa dobro vedeti, zakaj si tam. Moraš biti discipliniran. Tamkajšnje študentsko življenje je namreč zelo podobno tistemu, kot ga vidimo v ameriških filmih. Hitro te potegne na napačno stran. K sreči mene ni. To sem preživela že v srednji šoli, tako da sem se tam posvečala predvsem atletiki in študiju," je povedala najboljša slovenska skakalka v višino zadnjih let, ki je v ZDA študirala med letoma 2011 in 2018. "Najprej sem pet let opravljala dodiplomski študij in diplomirala. Potem sem v naslednjih dveh letih končala magisterij iz nutricionistike," je pojasnila atletinja, ki še vedno živi v ZDA. "Razpeta sem med Slovenijo in ZDA. Tako tam kot tukaj se počutim doma," je povedala.
Do kdaj še? Dokler bo šlo, a ni lahko.
Da z atletiko ne bo obogatela, ji je jasno že od nekdaj. "Atletiko treniram predvsem zaradi tega, ker v njej uživam," je dejala Černjulova, ki zdaj, ko ne dela, svojo atletsko pot financira iz prihrankov.
V atletiki ni zaradi denarja, ampak predvsem zaradi veselja, ki ga do nje čuti.
"Tudi pri Atletski zvezi Slovenije so malce spremenili pogoje za razrede, tako da sem spet padla v nižjega, kot mislim, da si ga zaslužim. Denarja ni toliko, kot ga potrebujem, tako da se moram znajti na drugačen način. Sploh letos, ko je v mojem življenju samo atletika. Ni lahko," je potarnala atletinja, ki je do zdaj na prostem nastopila na treh velikih tekmovanjih. Na vsakem – olimpijskih igrah, svetovnem in evropskem prvenstvu – po enkrat. Dvakrat je bila tudi na dvoranskih evropskih prvenstvih. Koliko bo takšnih tekmovanj v prihodnosti, ne ve. Kot ne ve niti tega, do kdaj namerava vztrajati.
"Dokler lahko, se bom posvetila atletiki in poskušala ugotoviti, kaj lahko v njej naredim. Za profesionalno kariero bo še čas. Pomembno je, da sem opravila šolo. Kakšne so moje meje, ne vem. Verjamem, da lahko letos preskočim normo 196 centimetrov, če se bo le izšlo tehnično, kar pri skokih nikoli ni lahko. Bomo videli," je za konec povedala simpatična Štajerka, ki je bila v preteklosti kljub pridnemu študiju in delu uspešna tudi v atletiki in je izpolnila olimpijske sanje. Letos želi na največjem športnem spektaklu od vseh nastopiti še drugič. In če ji je uspelo pred štirimi leti, ko je delala več stvari hkrati, zakaj ji ne bi še letos, ko je se je 100-odstotno posvetila atletiki? Srečno.
Razvoj rezultatov Maruše Černjul:
Leto | Na prostem | V dvorani |
---|---|---|
2020 | / | 190 cm |
2019 | 192 cm | 191 cm |
2018 | 187 cm | 184 cm |
2017 | 191 cm | 187 cm |
2016 | 193 cm | 190 cm |
2015 | 186 cm | 186 cm |
2014 | 173 cm | 177 cm |
2013 | 176 cm | 177 cm |
2012 | 183 cm | 176 cm |
2011 | 180 cm | 182 cm |
2010 | 180 cm | 175 cm |
2009 | 180 cm | 178 cm |
2008 | 174 cm | / |
2007 | 162 cm | / |
1