Sijajna pridobitev, zaradi katere Slovencem ni treba več potovati v tujino

• Dvoransko atletsko državno prvenstvo, 1. dan

Po lanskem krstnem dvoranskem državnem prvenstvu je lično urejena dvorana s krožno stezo, ki si jo slovenska kraljica športov deli s kolesarji, gostila še drugo tekmovanje, na katerem so se za medalje potegovali najboljši slovenski atleti in atletinje.

No, prav vseh najboljših ni bilo, saj je bilo kar nekaj takšnih, ki so nastop v Češči vasi letos izpustili. Nekateri zato, ker so nastopali na močnejših mitingih v tujini, drugi iz drugačnih razlogov.

Foto: Peter Kastelic/AZS

Manjkali so nekateri najboljši, a je bilo vseeno zanimivo

Tako smo pogrešali slovenskega rekorderja v teku na 400 metrov Luko Janežiča, rekorderja na enkrat daljši razdalji Žana Rudolfa, slovensko rekorderko na 3000 metrov z zaprekami in po novem celo lastnico najboljšega rezultata v teku na 2000 metrov z zaprekami v dvorani vseh časov Marušo Mišmaš, pa tudi obetavno tekačico na dolge proge Klaro Lukan in Tino Šutej, ki je ni bilo, a je vseeno poskrbela za enega vrhuncev dneva. Ko je iz Clermonta v Franciji, kjer ji je uspel nov državni rekord v skoku s palico, prišla novica o tem, da je preskočila 474 centimetrov, je završalo tudi na Dolenjskem.

Sportal Slovenska rekorderka je v Franciji skočila pod oblake

Novopečene klubske slovenske rekorderke v štafeti 4 krat 400 metrov. Atletinje Velenja. Foto: Peter Kastelic/AZS

Dve štafeti, dva klubska državna rekorda

Kljub odsotnosti nekaterih najboljših, med katere lahko zvrstimo tudi nekatere metalce, ki v dvorani seveda ne mečejo (na primer Martino Ratej), je bilo v dvorani v bližini Novega mesta zelo zanimivo. Videli smo tudi dva članska rekorda. Za nova mejnika slovenske klubske atletike sta ob koncu nedeljskega sporeda poskrbeli štafeti 4 krat 400 metrov v obeh konkurencah. Med člani je to uspelo zasedbi celjskega Kladivarja, ki je tekla 3:21,05 in za šest stotink popravila lanski rekord ljubljanskega Massa. Kdo si je v njej predajal palico? Domen Orož, Sebastjan Baš, Vid Kramer in Jan Vukovič, ki je bil najboljši tudi v teku na 800 metrov, v katerem je zmagal s časom 1:54,21.

Pri ženskah je za nov mejnik poskrbela zasedba Velenja, ki je s časom 3:53,71 za skoraj pol minute prehitela drugouvrščeno ekipo in krepko popravila 12 let star rekord mariborskih Poljan iz leta 2008 (3:55,93). Novopečene slovenske rekorderke so nastopile v postavi Alja Trupej, Jerneja Smonkar, Anita Horvat in Agata Zupin, ki je prepričljivo dobila tudi tek na 200 metrov s časom 24,14. Na isti razdalji je to, prav tako prepričljivo, med atleti uspelo Juretu Grkmanu iz Kamnika, ki je zmagal s časom 21,55.

Maruša Černjul je preskočila 190 centimetrov, za tri centimetre zaostala za svojim rekordom in z novim naslovom državne prvakinje končala zimsko sezono 2020. Foto: Peter Kastelic/AZS

Strah ob pogledu na roko Maruše Černjul je bil zaman

Rekorden je bil tudi skok Lie Apostolovski, ki gre očitno po stopinjah očeta Saša Apostolovskega, nekdanjega odličnega slovenskega skakalca v višino. Devetnajstletnica je preskočila 188 centimetrov in z osebnim rekordom postavila tudi slovenski rekord mlajših članic, ob tem pa precej namučila prvo favoritinjo za zmago, uveljavljeno Marušo Černjul. Ta je zmogla 190 centimetrov in osvojila nov naslov, a ob koncu tekmovanja padla na roko in si jo pozneje še dolgo časa hladila z ledom. Prizor, ki je vzbujal strah, saj si je večkratna udeleženka velikih tekmovanj lani zlomila prav to roko.

"Mislim, da gre samo za udarec in ni nič hujšega. Na srečo je na zlomljeni kosti še vedno ploščica, tako da me je to verjetno rešilo," je – malo za šalo, malo zares – povedala vedno nasmejana atletinja Celja in pozneje potrdila, da ne gre za nič hujšega. Z nastopom je bila zadovoljna. "Želela sem si več, a sem vseeno zadovoljna. Mislim, da sem bila uspešna. S to tekmo končujem zimsko sezono, ki mi daje veliko motivacijo za poletje," je povedala 28-letna atletinja, ki si letos želi uvrstitve na olimpijske igre v Tokiu in v finale evropskega prvenstva v Parizu.

Robert Renner se je pri 25 letih vrnil na atletske steze po dveletni prekinitvi kariere, v kateri je dosegel že marsikaj. Foto: Peter Kastelic/AZS

Robert Renner, bronasti junak iz leta 2016, se je vrnil

Z zanimanjem smo spremljali tudi nastop enega od junakov iz zgodovine slovenske atletike Roberta Rennerja, ki je leta 2016 v skoku s palico osvojil bron na evropskem prvenstvu v Amsterdamu, a potem dve leti pozneje šokiral z odločitvijo, da pri vsega 24 letih končuje atletsko pot. K sreči si je premislil, se letos vrnil in pričakovano postal državni prvak. Za to je zadostovalo preskočenih 510 centimetrov, kar je veliko manj od njegovega osebnega rekorda 570 centimetrov, ki ga je dosegel leta 2015. "Glavni cilj je bil, da postanem državni prvak, kar mi je uspelo. Ko sem prvič preskočil 510 centimetrov, sem vedel, da mi je uspelo. Nato sem po vrnitvi na atletska tekmovališča prvič nastopil z najtršo palico, a višje ni šlo," je povedal 25-letni član celjskega Kladivarja.

Agata Zupin je do zmage in rekorda pomagala velenjski štafeti 4 krat 400 metrov, najboljša pa je bila tudi v teku na 200 metrov. Foto: Peter Kastelic/AZS

Kristjan Čeh je disk zamenjal za kroglo in zlahka zmagal

Kdo vse se je še okitil z najžlahtnejšimi medaljami? Lanski evropski prvak do 23 let v metu diska Kristjan Čeh je tokrat nastopil v suvanju krogle, zlahka opravil s konkurenco in se približal 18 metrom (17,65 metra). V teku na 3000 metrov je prepričljivo, z več kot 13 sekundami prednosti zmagal Timotej Bečan (8:37,13), na 60 metrov z ovirami je slovenski prvak postal Žan Viher (8,37), ki je bil najboljši tudi v skoku v daljino (730 centimetrov), in v troskoku Jan Luxa (15,16 metra).

Pri ženskah je to uspelo še Barbari Kok v teku na 800 metrov (2:19,81), Klari Ljubi na 3000 metrov (10:13,12) in Niki Glorjanič, ki je bila prepričljivo najboljša v šprintu na 60 metrov z ovirami (8,43), v tehničnih disciplinah pa sta do naslovov državnih prvakinj prišli še Maja Bedrač, ki je v skoku v daljino preskočila 593 centimetrov, in Tjaša Križan, ki je kroglo sunila 13,88 metra daleč.

Slovenska rekorderka v teku na 400 metrov Anita Horvat je nastopila prvič in zadnjič letos pozimi. Foto: Peter Kastelic/AZS

Velika pridobitev za slovensko atletiko in atlete

Skratka, za nami je prijeten zimski atletski konec tedna, na katerega smo čakali desetletja, a smo ga lani le dočakali, in kar je najlepše - v takšnih in drugačnih tekmovanjih bomo lahko uživali tudi v prihodnosti.

Še bolj je ta pridobitev za slovensko atletiko pomembna zaradi tega, ker bodo najboljši slovenski atleti in atletinje v njej lahko trenirali in se trudili, da slovenskemu športu podarijo še kakšen odmeven dosežek, ki jih že v preteklosti ni manjkalo.

Izidi:

Člani:

Ženske: