SiolNET. Sportal Atletika
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dopinške afere v slovenski atletiki: od Čeplakove do Otteyjeve

4

termometer

 | Foto:
Slovensko atletiko pretresa dopinški škandal, v katerega je tokrat vpleten Boštjan Buč. Doping v slovenski atletiki še zdaleč ni neznanka, bilo je že kar nekaj primerov.

Primer državnega rekorderja v teku na 3000 metrov z zaprekami, ki je v javnost prišel v torek, se nekoliko razlikuje od prejšnjih. Izkušenemu Boštjanu Buču enoletni suspenz grozi zato, ker je v zadnjem letu in pol trikrat prekršil zahteve programa posredovanja lokacij z namenom izvajanja nenapovedanih testiranj. Kljub temu gre za dopinško afero, takšnih pa je bilo pri nas doslej kar nekaj. Poznamo primer Hedvike Korošak, ki je bila zaradi zlorabe tesosterona kaznovana s štiriletnim suspenzom, javnost sta razburkala tudi primera nekdanje šprinterke Saše Prokofjev, ki je bila zaradi uporabe stanozolola kaznovana z dveletno prepovedjo, in rekorderja v troskoku Boštjana Šimuniča, ki je uporabljal anabolik in ga je doletela kazen dveh let in meseca suspenza. Najbolj razvpiti primeri pa so bili zagotovo spodnji štirje. Nekateri zaradi imen, ki so bila vpletena, drugi zaradi preobratov, ki so sledili v postopkih.

Jolanda Čeplak

Kdaj: 2007 Kaj: EPO Epilog: dveletni suspenz

Zagotovo najbolj odmeven dopinški primer v slovenski atletiki je tisti, ki seže v leto 2007. Tistega leta so evropsko prvakinjo, bronasto z olimpijskih iger in svetovno dvoransko rekorderko v teku na 800 metrov 18. junija na naključnem testiranju v vzorcu krvi našli eritopetin (EPO). Dober mesec pozneje, 26. Julija, so z IAAF sporočili, da je bil, podobno kot vzorec A, pozitiven tudi vzorec B in ji naprtili dveletno kazen. Po suspenzu se je vrnila na atletske steze, a pri 33 letih razumljivo ni zmogla več podobnih tekov kot pred tem. Ni se niti približala meji dveh minut v teku na 800 metrov, ki je bila pred tem za njo mala malica. Velenjčanka sicer nikoli ni priznala jemanja nedovoljenih poživil in še vedno vztraja, da je nedolžna, a njeni številni uspehi, s katerimi je navduševala slovensko športno javnost, so ostali v senci velikega škandala, ki je skorajda v celoti pokvaril njeno javno podobo. Škoda.

Merlene Ottey

Kdaj: 1999 Kaj: nandrolon Epilog: oproščena

Leta 1999, le leto zatem, ko je začela trenirati pod vodstvom Srdjana Djordjevića, s katerim sodeluje še dandanes, je bila v dopinško afero vpletena tudi ena izmed najbolj slovitih atletinj na svetu sploh. Takrat še ni bila slovenska državljanka, to je postala tri leta zatem. Očitali so ji rabo steroida nandrolona. Šprinterka Marlene Ottey, dobitnica neverjetnih 29 medalj z največjih tekmovanj, je bila oproščena. Po naknadni preiskavi so ugotovili, da je bila pri odvzemu urinskega vzorca narejena napaka, kar je vplivalo na rezultate testa. Ti so bili tako ali tako veliko manj sporni, kot so bili v navadi pri tistih, ki si pomagajo s tem nedovoljenim poživilom.

Borut Bilač

Kdaj: 1990 Kaj: horionski gonadotropin Epilog: oproščen

Zelo, takrat še po Jugoslaviji, je odjeknil tudi primer Boruta Bilača iz leta 1990, ki je na evropskem prvenstvu istega leta osvojil bron v skoku v daljino, potem pa so mu medaljo vzeli, saj naj bi si pomagal z rabo horionskega gonadotropina, peptidnega hormona. Sledila je pritožba, njegov trener, podobno kot pri Otteyjevi je bil to Djordjević, pa je angažiral raznorazne strokovnjake in dokazal na nepravilnosti v postopku. Epilog: Bilač je bil oproščen in dobil medaljo nazaj. Dve leti za tem je nastopil tudi v finalu olimpijskih iger v Barceloni, takrat že pod slovensko zastavo. Nemški laboratorij, ki je opravil to dvomljivo testiranje, pa je pozneje začasno izgubil status laboratorija za izvajanje dopinških testiranj.

Helena Javornik

Kdaj: 2008 Kaj: EPO Epilog: dveletni suspenz

Slovenska rekorderka in udeleženka številnih največjih tekmovanj na stezi, cestnih tekih in tudi v krosu, ki je vrhunec dosegla leta 2002, ko je postala evropska prvakinja v krosu, je bila, podobno kot Čeplakova, pozitivna na EPO. Tudi ona nikoli ni priznala jemanja nedovoljenih poživil, tudi njo je doletela dveletna kazen. Pozitivna je bila na marca leta 2008 po maratonu na Dunaju. Zanimivo, s strani Atletske zveze Slovenije je bila oproščena, a so se pri IAAF pritožili na Mednarodnem športnem razsodišču (CAS), ki je določilo, da je kriva in sledila je kazen. Po preteku suspenza se je vrnila in še vedno teče.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin