Četrtek, 18. 6. 2020, 17.54
3 leta, 10 mesecev
skupščina azs
Atletska zveza ob stoletnici z nekaj pod milijonom evrov proračuna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,10
"Živimo v res težkih časih, ampak naša zveza tekoče posluje in nima neplačanih obveznosti;" pravi predsednik AZS Roman Dobnikar.
Na skupščini Atletske zveze Slovenije (AZS) v Ljubljani so sprejeli letno poročilo o delu in financah za lani in program dela za letos, ko načrtujejo 995.000 evrov proračuna. Lani je imela zveza 1,031 milijona evrov prihodkov in presežek v višini 51 tisoč evrov. Slovenska atletika letos praznuje stoletnico, slovesnost bo jeseni.
Predsednik AZS Roman Dobnikar je napovedal rebalans proračuna. "Živimo v res težkih časih, ampak naša zveza tekoče posluje in nima neplačanih obveznosti. Fundacija za šport je namenila nekaj manj denarja kot lani, konec meseca pa pričakujemo tudi odločbe o financiranju z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. S FŠO bomo imeli še pogovore in upam, da sredstva ne bodo bistveno okrnjena. Če bomo primorani zniževati sredstva, pa programi za športnike ne bodo okrnjeni," je povedal predsednik AZS Roman Dobnikar.
25 finalnih uvrstitev in sedem kolajn
Uvodoma je izpostavil, da so lani slovenski atleti in atletinje na mednarodnih tekmovanjih v različnih starostnih skupinah dosegli 25 finalnih uvrstitev ter osvojili sedem medalj. Maja Mihalinec je bila zlata na evropskih igrah v Minsku na 100 m, Kristjan Čeh je na Švedskem postal mlajši članski evropski prvak v metu diska in še prvi na evropskem zimskem pokalu v metih na Slovaškem, kjer je bil prvi v metu kopja tudi Matija Kranjc.
Zlata je bila na mladinskem EP na Švedskem Klara Lukan na 5000 m, bron pa sta si priborila Neja Filipič v troskoku na univerzijadi ter Vid Botolin na olimpijskem festivalu evropske mladine na 3000 m.
Slovenski atleti in atletinje so lani na mednarodnih tekmovanjih v različnih starostnih skupinah dosegli 25 finalnih uvrstitev ter osvojili sedem medalj.
"Odločili smo se prav"
Dobnikar je navedel, da je lani po nekaj letih ponovno zaživela mednarodna liga AZS, ki poteka tudi letos, ko zaradi pandemije novega koronavirusa ni nobene velike mednarodne atletske tekme. "Odločili smo se prav, kljub dilemam in pomislekom, saj ima atletska liga Telekoma Slovenije v tako okrnjeni mednarodni sezoni še toliko večji pomen za slovenske atletinje in atlete," je pojasnil Dobnikar.
EP v Parizu odpadlo, na naslednje leto so prestavili tako olimpijske igre v Tokiu kot tudi dvoransko svetovno prvenstvo v Nanjingu na Kitajskem.
V drugi polovici leta AZS načrtuje slovesno prireditev ob stoletnici obstoja kraljice športov na Slovenskem, izdali bodo tudi poseben zbornik, načrtujejo pa tudi razstavo v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju.
Obeta se poseben jubilej
V drugi polovici leta AZS načrtuje slovesno prireditev ob stoletnici obstoja kraljice športov na Slovenskem, izdali bodo tudi poseben zbornik, načrtujejo pa tudi razstavo v Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju.
V AZS je 69 klubov in društev, šest združenj ter skupaj 10.622 registriranih atletinj in atletov. Zveza je imela lani podpisane pogodbe s 115 tekmovalci, februarja letos pa je sodelovanje podpisala s 94 športniki, ki so že dobili izplačanih polovico pogodbenih zneskov.
Vrhunska selekcija pa je razdeljena na dve ravni. V prvi so Maja Mihalinec, Luka Janežič, lani sta bila izbrana za najboljša slovenska atleta, Maruša Mišmaš Zrimšek, Tina Šutej in Martina Ratej, ki pa je trenutno v suspenzu, ker so v njenem vzorcu našli prepovedane snovi. V drugi so Kristjan Čeh, Anita Horvat, Agata Zupin, Maruša Černjul, Žan Rudolf, Veronika Domjan, Nejc Pleško, Neja Filipič in Joni Tomičič Prezelj.
Skupščina je minila brez večje razprave po slabe pol ure.
Preberite še:
