SiolNET. Siol Plus
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Spregledane žrtve nasilja

3

termometer

V času krize in materialnih stisk družin so starejši pogosteje žrtve nasilja. Vendar prepogosto trpijo v tišini in stran od pozornosti javnosti.

"Predvidevanja so, da je največ nasilja nad starejšimi v ožjem, domačem krogu in ostaja prikrito. Stari ljudje ga ne želijo prijaviti. Morda jih je sram, bojijo se še hujših posledic ali pa so v odvisnem položaju do storilca. Vsekakor pa je nasilje prisotno tudi v institucionalnem okolju, pa o tem nihče ne piše in govori, v domovih za ostarele, v bolnišnicah," opozarja profesorica na fakulteti za socialno delo Jana Mali. Na nasilje nad starejšimi še glasneje opozarjajo številne inštitucije in posamezniki, v določeni meri pa na njegovo porast kažejo tudi podatki policije. Število kaznivih dejanj lahke, hude ali posebno hude poškodbe, v katerih so bile žrtve starejši od 65 let, je od leta 2006 do leta 2010 naraslo s 106 na 141.

Enako število kaznivih dejanj, trikrat več žrtev Kaznivo dejanje družinsko nasilje je uvedel šele nov kazenski zakonik konec leta 2008. Tistega leta so bili starejši žrtve družinskega nasilja devetkrat. Leta 2009 je bilo 219 kaznivih dejanj, ko je bila vsaj ena od žrtev starejša od 65 let, lani pa 217. Vendar je bilo leta 2009 starostnikov, žrtev družinskega nasilja, 20, lani pa že 60.

Policija to pripisuje tudi vzpostavitvi možnosti anonimne prijave nasilja v družini prek spleta, saj se pri tem žrtve ne bojijo za svojo lastno varnost ali maščevanje storilca. Poleg tega je policija ciljno usmerila svoje delovanje v delo s starostniki. O tem lahko več preberete v tej brošuri.

Starejši pogosto niso žrtve fizičnega nasilja, ampak zanemarjanja. "Družina se na primer vede, kot da tega človeka sploh ni," je povedala Malijeva.

"Najprej se vprašajo, kaj sem jaz otroku naredil" "Nasilje nad starejšimi je bilo prisotno zmeraj, je pa v času stisk pogostejše," pravi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak. "Nasilnež je človek, ki ne zna urediti življenja na normalen način in se znaša nad tistimi, ki so v še večji stiski. Znašanje nad otroki ni več družbeno sprejemljivo, zato se otroci znašajo nad svojimi starši. Ti si praviloma ne upajo nikomur povedati, ker se najprej vprašajo, kaj sem jaz pri mojem otroku naredil, da se tako obnaša do mene."

Vse pogosteje je pokojnina edini vsakomesečni prihodek družine. Težko je določiti, kdaj ga upokojenci svojim otrokom odstopijo prostovoljno, kdaj pa jih v to prisilijo z eno od oblik nasilja.

"Marsikatera mama se rada odpove, da bo le otrokom bolje, ali jih vzame v stanovanje. O tem moramo javno govoriti. Jaz pravim, da bi 90 odstotkov nasilnežev, če bi se zavedali, da je to, kar počenejo, nasilje, nehalo. Pravilo je, da imajo otroci starše radi," je povedala Kožuh Novakova.

"Nasilje ni del naše kulture" Tudi generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije Bojan Regvar porast nasilja pripisuje krizi. "Trend naraščanja nasilja je žal pričakovan. Enoodstotno povečanje brezposelnosti pomeni povečanje nasilja za štiri odstotke. Povečajo se tudi alkoholizem, samomorilnost in druge oblike patologij," je dejal.

"Gre preprosto za gospodarske razmere. Nasilja Slovenci ne sprejemamo. Ne nasilja nad ženskami, ne nad otroki, ne nad starejšimi. To ni del naše kulture in vrednot. Nasilje se ne seli z mladih na stare, ampak če se povečujejo medgeneracijska družinska razmerja, ker mladi ne morejo priti do stanovanj, prihaja do večje stiske. Če obstaja še materialna stiska, smo hitro tam," je pojasnil.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin