Sobota, 4. 2. 2017, 4.08
6 let, 6 mesecev
NA DANAŠNJI DAN
Usodno prekletstvo planiške velikanke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,28
Na današnji dan leta 1934 je tekmovalni krst doživela nova velika 90-metrska smučarska skakalnica v Planici, ki jo je znameniti norveški skakalec Sigmund Ruud poimenoval kar mamutska skakalnica.
Planico, ki je že nekaj desetletij skoraj mitski kraj slovenskega skakalnega športa, so v 30. letih prejšnjega stoletja odkrili ljubljanski smučarski zanesenjaki.
Leta 1932 je Stanko Bloudek v Planici začel graditi 70-metrsko skakalnico, a je ni dokončal. Na istem kraju je Ivan Rožman začel graditi 90-metrsko skakalnico oziroma letalnico.
Pobudnik gradnje velikanke je bil Joso Gorec
Pomembno vlogo pri gradnji planiške velikanke je imel Joso Gorec, trgovec s športno opremo in kolesi, ki je bil med letoma 1922 in 1936 generalni tajnik Jugoslovanske zimskošportne zveze (glej: Aleš Guček, Joso Gorec in slovensko smučanje).
Fotografiji Rada in Ksenije Hribar
Denar za gradnjo je dal bankir Hribar
Denar za izgradnjo planiške velikanke je dal predvojni slovenski industrialec in finančnik Rado Hribar. Usoda obeh mož, ki imata glavne zasluge za slovenski narodni simbol Planico, pa je zelo tragična.
Hribarja so okrutno umorili
Hribarja in njegovo ženo Ksenijo Hribar so 4. januarja 1944 pripadniki partizanske Varnostno obveščevalne službe (Vos) odvlekli z gradu Strmol ter ju mučili in umorili v bližnjem gozdu.
Gorca po vojni zaprejo, nato ga odrinejo na stranski tir
Gorec, idejni vodja gradnje Planice, pa je bil leta 1948 obsojen na montiranem procesu na nekaj mesecev zapora. Po vrnitvi iz zapora je bil odrinjen na stranski tir.
Ugrabljenka postane teroristka
Na današnji dan leta 1974 so ameriški levičarski teroristi ugrabili 19-letno Patty Hearst, vnukinjo znanega ameriškega časopisnega mogotca Williama Randolpha Hearsta.
Patty, ki naj bi jo v ujetništvu posiljevali in ji oprali možgane, se je potem ugrabiteljem pridružila v njihovih akcijah – nasilnih ropih bank.
Zaporna kazen
19 mesecev po njeni ugrabitvi so mladenko aretirali in jo obsodili na 35 let ječe, a so njeno kazen pozneje precej omilili, saj je zaporniško celico zapustila že leta 1979. Dokončno jo je leta 2001 pomilostil takratni ameriški predsednik Bill Clinton.
Avstralska pevka
Na današnji dan leta 1975 se je rodila avstralska pevka Natalie Imbruglia.
Oče zombijev
Na današnji dan leta 1940 se je rodil ameriško-kanadski režiser George Romero, ki je s filmom Noč živih mrtvecev iz leta 1968 utemeljil nov podžanr med grozljivkami, filme o zombijih.
Odlomek iz filma Noč živih mrtvecev:
Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan:
Mark Zuckerberg
Leta 1789 so novoustanovljene ZDA dobile prvega predsednika – Georgea Washingtona. Po njem je dobila ime tudi zdajšnja ameriška prestolnica.
Leta 1864 so v Ljubljani ustanovili Slovensko matico.
Leta 1897 se je rodil nemški ekonomist Ludwig Erhard, oče nemškega povojnega gospodarskega čudeža.
Leta 1902 se je rodil ameriški pilot Charles Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantik brez vmesnega postanka.
Leta 1921 se je rodil slovenski igralec Bert Sotlar.
Leta 1945 so je na Jalti se je začela konferenca, na kateri so bili zbrani trije najpomembnejši voditelji zavezniških držav, ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in sovjetski predsednik Stalin. Trije veliki, kot so jim tudi rekli, so na črnomorskem polotoku med drugim sklenili dogovor o povojni ureditvi oziroma razdelitvi sveta.
Leta 1963 se je rodil švicarski alpski smučar Pirmin Zurbriggen, ki mu je kot prvemu uspelo slaviti vsaj enkrat v vseh petih disciplinah.
Leta 2004 je Mark Zuckerberg ustanovil družbeno omrežje Facebook.
