Kako so se začele slovensko-hrvaške težave

Jedrska elektrarna, ki so jo poskusno zagnali leta 1983, redno pa je začela delovati leta 1983, je po razpadu Jugoslavije leta 1991 postala še eno od jabolk spora med obema državama. 

Hrvati nočejo plačevati

Prvi spor je nastal leta 1992, ko je Slovenija sklenila, da bo polovico elektrike iz Krškega, ki jo dobavlja Hrvaški, obravnavala kot izvoz. Hrvati so to potezo ostro napadli. Po drugi strani Hrvati niso plačevali svojih obveznosti do jedrske elektrarne (vir: Živa Trček, Slovensko-hrvaški odnosi glede problematike Jedrske elektrarne Krško).

Slovenija je leta 1994 Hrvaški prvič zagrozila, da bo prekinila oskrbo z elektriko, če ne bo poplačala dolga. To je Slovenija nato tudi storila, a je Hrvaška elektriko samovoljno jemala.

Hrvaška želi elektriko iz Krškega plačevati ceneje kot Slovenija

Leta 1997 so nastali spori zaradi cene elektrike, saj je Hrvaška enostransko določila ceno elektrike iz Krškega, ki je bila za 40 odstotkov nižja od cene, ki jo je plačevala Slovenija.

Julija 1998 je Jedrska elektrarna Krško zaradi dolga proti Hrvaški vložila tožbo in tudi prenehala dobavljati elektriko Hrvaški, ki je junija istega leta popolnoma prenehala plačevati Krškemu.

Po podpisu meddržavne pogodbe, ki Hrvatom odpiše dolg, Hrvaška toži Slovenijo 

Nekatere težave sta Slovenija in Hrvaška skušali rešiti z meddržavno pogodbo leta 2001, s katero pa so dolgovi pred pogodbo postalo neiztožljivi. Leta 2005 je Hrvaško elektrogospodarstvo proti Sloveniji v Washingtonu sprožilo arbitražo ter zahtevalo več kot 31 milijonov evrov odškodnine za nedobavo elektrike v letih 2002 in 2003. 

V obdobju, ko Hrvaška ni dobivala elektrike iz Krškega, jo je kupovala po nižji ceni, obenem pa ni plačevala denarja za razgradnjo. Arbitraža je decembra lani dala prav Hrvaški. Slovenija mora bolj zviti južni sosedi plačati 40 milijonov evrov.

Pariški nemiri v arabskih predmestjih so izbruhnili po smrti dveh muslimanskih najstnikov, ki sta se pred policisti skrila v električnem transformatorju, kar je bilo zanju usodno. Pobesneli protestniki so potem med drugim zažgali na stotine avtomobilov. Foto: Reuters

Pariška arabska predmestja gorijo

Na današnji dan leta 2005 so v Parizu izbruhnili nemiri mladih muslimanskih priseljencev. Ti so množično sežigali avtomobile ter uničevali stavbe in drugo premoženje. Francoske varnostne sile so red v pariških predmestjih, kjer živijo muslimani, vzpostavili šele sredi novembra.

Britanski komik

Na današnji dan leta 1939 se je rodil britanski komik John Cleese, član slavne skupine Monty Python.

Odlomek iz komične televizijske serije Fawlty Towers:

Pevec, ki je bil v 80. letih ljubljenec deklet

Na današnji dan leta 1958 se je rodil angleški pevec Simon Le Bon, pevec v 80. letih priljubljene skupine Duran Duran.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Marla Maples, nekdanja žena Donalda Trumpa Foto: Reuters Leta 710 so Arabci napadli Sardinijo. 

Leta 1553 so španskega učenjaka Miguela Servato kalvinistični protestanti v Ženevi zaradi krivoverstva zažgali na grmadi. 

Leta 1593 so v Kostanjevici ubili vojskovodjo in kranjskega deželnega glavarja Ivana Kacijanarja, ki je kranjskim četam poveljeval v boju proti Turkom. 

Leta 1728 se je rodil britanski pomorščak James Cook. 

Leta 1728 se je rodil slavni violinist Niccolo Paganini. 

Leta 1835 se je rodil slovenski pesnik Simon Jenko. 

Leta 1858 se je rodil ameriški predsednik Theodore Roosevelt. 

Leta 1864 se je rodil pionir slovenskega filma Karol Grossmann, ki je leta 1905 posnel prvi slovenski film. 

Leta 1922 se je začel fašistični pohod na Rim, s katerim se je Benito Mussolini povzpel na oblast. 

Leta 1940 se je rodil razvpiti mafijski šef John Gotti. 

Leta 1952 se je rodil italijanski igralec in komik Roberto Benigni. 

Leta 1963 se je rodila Marla Maples, nekdanja žena Donalda Trumpa. 

Leta 1966 se je rodil ameriški spletni novinar Matt Drudge, ustvarjalec novičarskega agregata Drudge Report. 

Leta 1996 je bil prvi ljubljanski maraton. 

Leta 1998 so socialdemokrata Gerharda Schröderja izvolili za nemškega kanclerja.