Temne skrivnosti Martina Luthra

Luther je bil najprej katoliški duhovnik, avguštinski menih in profesor teologije na univerzi v Wittenbergu. Leta 1516 se je zapletel v ostro polemiko z dominikanskim duhovnikom Johannom Tetzlom, papeškim odposlancem za odpustke, ki je po navodilih nadškofa iz Mainza prodajal cerkvene odpustke, da bi Cerkev zbrala denar za obnovo Bazilike svetega Petra v Rimu.

Protestno pismo nadškofu zaradi prodajanja odpustkov

31. oktobra 1517 je Luther nadškofu Albertu v Mainz poslal pismo s 95 tezami, v katerih je nasprotoval prodajanju odpustkov. Pozneje se je iz tega razvila legenda, da je teze nabil na vrata cerkve v Wittenbergu.

Luthrov najmočnejši zaveznik je nemško plemstvo

Luther je svoje teze širil s pomočjo tiskarstva, politično oporo pa je imel v nemškem plemstvu. Bil je oster nasprotnik kmečkih uporov (plemstvo je pozival, naj uporne kmete, ki so uničevali lastnino, pobijejo kot stekle pse), pa tudi porajajočega se kapitalizma, saj je zviška gledal na delničarstvo in finančne špekulacije. 

Če je v 95 tezah Luther kot katoličan še grajal Cerkev, je poleti 1520 izdal knjigo Krščanskemu plemstvu nemškega naroda (An den christlichen Adel deutscher Nation), v kateri je napadel Katoliško cerkev kot pokvarjeno in papeža označil za antikrista ter tako dokončno prelomil s katolištvom. Foto: commons.wikimedia.org

Izgon Judov, nasprotovanje islamu 

Luthra bi težko označili za poosebljenje verske strpnosti, saj je goreče udrihal po katoličanih. Poigraval se je tudi z mislijo, da bi dal zažgati vse judovske sinagoge v nemškem cesarstvu, Jude pa izgnal iz njihovih domov. Ni bil tudi navdušen nad muslimanskim prerokom Mohamedom, saj je imel islam za hudičevo iznajdbo. Verska strpnost se je na stari celini, ki je v 16. in 17. stoletju doživela krvave verske vojne med protestanti in katoličani, začela širiti šele v 18. stoletju z razsvetljenci.

Luther proti Kopernikovi heliocentrični teoriji

Tudi zagovornik napredka znanosti ni bil. Luther je bil med drugim oster nasprotnik heliocentrične teorije nemško-poljskega katoliškega učenjaka Nikolaja Kopernika. Zagovarjal je namreč strogo sledenje besedam iz Svetega pisma (načelo sola scriptura), tam pa po njegovem mnenju ni bilo prostora za Kopernikovo tezo, da se v resnici Zemlja vrti okoli Sonca. 

Luther je v knjigi Krščanskemu plemstvu nemškega naroda tudi ostro napadel verjetno takrat najbogatejšega Nemca in Evropejca Jakoba Fuggerja (1459-1525) iz Augsburga. Fuggerji, ki so bili katoliška družina, so obogateli s trgovino, rudarjenjem in bančništvom. V nasprotju z Luthrovimi nemškimi plemiškimi zavezniki, ki so zatirali kmete, je Jakob Fugger primer socialno ozaveščenega podjetnika. Vneti katoličan Fugger je namreč ustanovil sklad, ki je finančno podpiral verske, kulturne in dobrodelne dejavnosti. V Augsburgu je zgradil tako imenovano Fuggerijo (Fuggerei), naselje s socialnimi stanovanji za reveže, ki velja za najstarejše še obstoječe socialno naselje na svetu. Foto: commons.wikimedia.org

Luther in prevodi verskih besedil v narodne jezike

Ja pa Luthrova zahteva, da ljudje sami berejo Sveto pismo (najprej je seveda to letelo na Nemce), sprožila prevode verskih besedil iz latinščine, ki so jo takrat bolj ali manj znali samo duhovniki, v žive jezike. V 16. stoletju smo tako svoj knjižni jezik in prve tiskane knjige s protestantom Primožem Trubarjem in njegovimi privrženci dobili tudi Slovenci.

Skladatelj, ki je zaslovel s špageti vesterni

Na današnji dan leta 1928 se je rodil italijanski skladatelj Ennio Morricone.

Glasba Ennia Morriconeja, ki jo je napisal za špageti vestern Za nekaj dolarjev več:

Ameriški igralec

Na današnji dan se je leta 1932 rodil ameriški filmski igralec Roy Scheider.

Nemški režiser, ki mu je uspelo v Hollywoodu

Na današnji dan leta 1955 se je rodil nemško-ameriški filmski režiser Roland Emmerich. 

Napovednik filma Dan neodvisnosti:

Valižanski filmski zvezdnik

Na današnji dan leta 1925 se je rodil valižanski igralec Richard Burton.

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Leonid Brežnjev (1906-1982) je leta 1968 s tanki uničil praško pomlad, leta 1979 pa je poslal enote Rdeče armade v sosednji Afganistan. Foto: Getty Images Leta 1444 so Turki v bitka pri Varni premagali vojsko, ki jo je vodil ogrsko-poljski kralj Vladislav. 

Leta 1794 so francoski revolucionarji v Franciji uvedli kult razuma, ki naj bi nadomestil krščanstvo, a se ta kult ni obnesel. 

Leta 1804 je višji rudarski urad na Dunaju deželnemu odvetniku Francu Maurerju izdal podelitveno listino za izkopavanje premoga v Trbovljah. 

Leta 1871 je valižanski raziskovalec Henry Stanley blizu jezera Tanganjika našel pogrešanega škotskega misijonarja in raziskovalca Afrike Davida Livingstona. Ta je bil prvi Evropejec, ki je videl Viktorijine slapove. 

Leta 1894 se je v Trstu rodil pravnik in liberalni politik Boris Furlan, ki ga je komunistična oblast na montiranem Nagodetovem procesu leta 1947 najprej obsodila na smrt, nato pa mu kazen spremenila v 20 let zapora. 

Leta 1919 se je rodil Mihail Kalašnikov, izumitelj avtomatske puške AK-47 (slavni kalašnik oziroma kalašnikovka). 

Leta 1942 so Nemci zasedli Vichyjsko Francijo, in sicer zato, ker je vichyjski general v Severni Afriki sklenil premirje z zahodnimi zavezniki. 

Leta 1962 se je rodila ena najboljših slovenskih košarkaric Polona Dornik.  

Leta 1975 sta v Osimu v Italiji zunanja ministra Italije in Jugoslavije podpisala tako imenovani osimski sporazum o ureditvi mejnih in gospodarskih vprašanj med državama. 

Leta 1982 je umrl sovjetski komunistični voditelj Leonid Brežnjev.