Da bi privabili mlada dekleta, so dali ženskam volilno pravico

To je bila prva ameriška zvezna država, kjer so ženske dobile splošno volilno pravico. Glavni razlog za takšna odločitev je bilo zelo veliko neravnovesje med spoloma v Wyomingu. V tistem času je v tej zvezni državi živeli več kot šest tisoč odraslih moških in le tisoč odraslih žensk.

Želja po mladih dekletih

Da bi na nevarno območje Divjega zahoda privabili čim več mladih, za možitev godnih deklet, so se domislili uvedbe splošne volilne pravice za nežnejši spol. Še zlasti so vodilni možje Wyominga računali, da bo uvedba splošne volilne pravice za ženske tudi zastonj reklama za njihovo državo.

Volilno pravico v ZDA sicer določajo posamezne zvezne države. Po osamosvojitvi od Velike Britanije so imeli na začetku volilno pravico le premožni moški, a so lahko v New Jerseyu volile tudi premožne ženske.

Splošna moška volilna pravica

Splošno moško volilno pravico ne glede na premoženje je prvi leta 1792 uvedel Kentucky, druge zvezne države pa so po zaslugi demokratske stranke splošno volilno pravico za moške začele uvajati šele od druge polovice 20. letih 19. stoletja naprej. Zadnja je splošno volilno pravico za belopolte moške uvedla Severna Karolina leta 1856.

Po zaslugi republikanske stranke so po državljanski vojni, ta se je končala leta 1865, splošno volilno pravico leta 1869 v vseh zveznih državah dobili tudi temnopolti moški. A so v številnih južnih ameriških zveznih državah temnopoltim dejansko pogosto odrekali volilno pravico. Šele leta 1965 so to preprečevanje volilne pravice prepovedali z zveznim zakonom. 

Uvedba splošne volilne pravice za ženske (angl. full suffrage) je bila glavna zahteva gibanja sufražetk. Foto: Getty Images

Če lahko volijo nekdanji sužnji, zakaj ne smejo ženske

Prav splošna volilna pravica za temnopolte nekdanje sužnje je spodbudila številne Američane, da so začeli zagovarjati splošno volilno pravico tudi za ženske: češ, če lahko volijo tudi nekdanji sužnji, kako lahko volilno pravico odrekamo tudi ženskam. Splošno volilno pravico so vse Američanke dobile leta 1920.

Irski igralec

Na današnji dan leta 1960 se je rodil irski igralec in režiser Kenneth Branagh.

Napovednik za televizijsko nanizanko Wallander:

Še nekateri drugi pomembni dogodki, ki so se zgodili na današnji dan: 

Marion Marechal-Le Pen Foto: Reuters Leta 1520 je Martin Luther javno zažgal bulo, s katero mu je papež zagrozil z izobčenjem.  

Leta 1684 je angleški znanstvenik Isaac Newton predstavil svojo teorijo o gravitaciji.  

Leta 1799 je Francija uzakonila meter kot dolžinsko mero. 

Leta 1815 se je rodila angleška matematičarka Ada Lovelace, hčerka slavnega lorda Byrona, ki velja za prvo računalniško programerko. 

Leta 1845 je britanski inženir Robert William Thompson patentiral z zrakom napolnjene pnevmatike. 

Leta 1868 so v Londonu postavili prve prometne luči, podobne železniškim, ki so jih ponoči osvetljevale rdeče in zelene luči. 

Leta 1901 so na peto obletnico smrti Alfreda Nobela prvič podelili Nobelove nagrade. 

Leta 1927 se je v Sloveniji začelo organizirano posredovanje dela. 

Leta 1948 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela in razglasila splošno deklaracijo o človekovih pravicah. 

Leta 1989 se je rodila francoska političarka Marion Marechal- Le Pen.