Petek, 6. 5. 2011, 14.26
5 let, 1 mesec
Mladi so O. K., družba ni O. K.
"Mladi v Sloveniji so O. K.," je začel direktor urada za mladino Peter Debeljak povzemati raziskavo Mladina 2010. "To nas je na nek način presenetilo. Naši mladi so četrti najbolj optimistični Evropejci. Vezanost na okolje ni problematično in nismo podlegli amerikanizaciji. Raziskava je pokazala, da so mladi odgovorni. Ne moremo reči, da se jim ne da, da so ignoranti, egoisti, hočejo samo uživati …"
Sociologinja Marta Gregorčič je delala že več raziskav in poudarja, da analize vrednot za prebivalce Slovenije (ne samo mladih) kažejo negativen trend pri nekaterih ključnih vprašanjih ustvarjalnosti družb. Leta 2008 je pripravila primerjalno analizo za evropske države glede na indekse, ki kažejo ustvarjalnost, in na drugi strani patriotizem, etnocentrizem in nestrpnost. K temu so jo spodbudile izjave predsednika Danila Türka, da mladi nimajo pravih vrednot, da so problem, ker ne gojijo pravih čustev do domovine, in da ne poznajo prave zgodovine.
Ugotovila je, da med državami, ki so v EU ali se ji približujejo, le Turčija bolj poudarja negativna patriotska čustva, s katerimi odklanjajo druge nacionalnosti, kot Slovenija. In na drugi strani, da si slovenski starši želijo, da so otroci zelo samostojni, odločni, zanemarijo pa pomen domišljije, ustvarjalnosti in strpnosti pri vzgoji otrok.
V drugih raziskavah je opazila, da je bila Slovenija v devetdesetih na poti k strpnejši in bolj odprti družbi, potem pa je opazila, da smo smer spremenili.
"Po letu 2000 se je začel obrat od optimizma v smeri večje individualizacije in nesodelovalnosti tudi zaradi tega, kar se je v devetdesetih zgodilo z velikimi podjetji in privatizacijo. Ljudje so začeli bolj egoistično in egocentrično gledati na vprašanja, kot so: kakšne so moje možnosti, kje je moje mesto v tej družbi, kaj lahko naredim zanjo. Kaže se vse manjša zavzetost za družbo in za skupnost. Možnosti znotraj družbe spet iščemo prek sorodstvenih razmerji in gospodinjstva. In ko se družba zapira, ko je v nekem krču, je bistveno, da izgublja svoje priložnosti."
"Gre za širši trend, ki mu sociologi rečemo individualizacija družbenega življenja," pojasnjuje Lavrič. "Ljudje se na sploh manj zanimajo za kolektivne akcije in se bolj usmerjajo vsak k sebi. To je del širšega procesa, ki v kapitalistični družbi poteka vsaj zadnjih 50 let. Pri nas pa je bolj intenziven v zadnjih 20 letih in se že posebej intenzivno kaže med mladimi."
"Projekt odraščanja, prevzemanja vlog odraslih se je izrazito individualiziral. Medtem ko je bil v socializmu to kolektiven projekt, saj je družba za vse poskrbela, da so imeli ljudje službe, je prišlo do obrata in na mladih se to zelo jasno pozna. Jasno se zavedajo, da morajo sami poskrbeti, da bodo imeli službo in stanovanje in so si na nek način sami krivi, če tega ne bodo imeli," pove Lavrič.
Če mladi poudarjajo, da so sami odgovorni za svoje življenje in da ne računajo na državo, pa individualnost slovenske mladine očitno pomeni tudi vračanje k družini.
Ob tem Debeljak poudarja, da imajo mladi Slovenci dobre odnose s svojimi starši. "Mi nimamo elementa, ki ga imajo Maltežani ali Italijani, tako imenovani mama-efekt, češ 'gremo k mamici, ko imamo problem'. Smo prvi v Evropi po kakovosti odnosov, sploh z mamami. Odnosi so kakovostni, tudi ko se mlad človek osamosvoji, se to ne spremeni."
"Saj je to edina možnost, da širšo javnost, ki je generacijsko ali statusno raznolika, soočiš z družbenimi problemi, da zbereš ljudi, ki imajo podobne probleme, se organiziraš in začneš kritično reševati te probleme," meni sociologinja. "V nasprotnem primeru ostajajo družbene problematike reducirane na individualne probleme in če jih posameznik ni sposoben rešiti, lahko zapade v takšna in drugačna stanja pomilovanja, depresije, ali pa poseže po drogah ali pa zgolj gara kot žival in nima nič od življenja …"
Pobudo bi morali dati tudi mladi. "Mladi bi morali kolektivno in kritično odražati svojo vlogo in pogoje za ustvarjalnost znotraj družbe. Lahko bi začeli pri tem, da kljub visoki izobrazbi ne dobijo dostojne zaposlitve, lahko pa gredo še nazaj, kaj se jim dogaja v srednji šoli, na fakulteti, kakšna je kakovost znanja. So sploh opazili, da se je bolonjska reforma zgodila, da so uvedli plačljiv doktorski študij in da so že apetiti po plačljivem študiju nasploh?" Na to ne bo namesto mladih opozoril nihče, svari Gregorčičeva.