Torek, 12. 5. 2026, 15.32
3 tedne, 4 dni
Podjetnik ob prodaji podjetja zaposlenim razdelil več kot 200 milijonov evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,18
Ameriški podjetnik Graham Walker je pri pogajanjih o prodaji družinskega podjetja s potencialnimi kupci vztrajal, da morajo del kupnine prejeti tudi zaposleni.
Ko podjetniki prodajo svoja podjetja, praviloma poberejo dobiček in gredo svojo pot. Američan Graham Walker je storil prav nasprotno. Del izkupička je razdelil med svoje zaposlene, ki so podjetju ostali zvesti tudi v najtežjih časih.
Podjetnik Graham Walker, nekdanji lastnik in izvršni direktor podjetja Fibrebond iz Louisiane, se je ob prodaji družinskega podjetja za 1,7 milijarde dolarjev (1,4 milijarde evrov) odločil, da bo 15 odstotkov kupnine – 240 milijonov dolarjev (204 milijone evrov) – razdelil zaposlenim, je konec lanskega leta poročal Wall Street Journala (WSJ).
Denar je razdelil med 540 zaposlenih, ki niso imeli lastniškega deleža v podjetju, a so po Walkerjevih besedah ključni za njegov uspeh.
Povprečno več kot 400 tisoč dolarjev na zaposlenega
Po navedbah WSJ so delavci v povprečju prejeli okoli 443 tisoč dolarjev (376 tisoč evrov) bonusa, pri čemer so tisti z daljšim delovnim stažem v podjetju dobili še precej več.
Izplačila niso bila enkratna, temveč so razdeljena v obdobje petih let. Večinoma so vezana na to, da zaposleni ostanejo v podjetju tudi po prevzemu novega lastnika. Izjema so starejši zaposleni, ki so se odločili za upokojitev in so lahko denar v celoti prejeli takoj.
Pogoj, ki ga kupec ni mogel zavrniti
Walker je delitev dobička postavil kot nepogajalski pogoj pri prodaji podjetja Eatonu.
Kot je pojasnil za WSJ, je želel nagraditi zaposlene, ki so podjetje ohranili pri življenju tudi v najtežjih obdobjih, vključno z uničujočim požarom in zmanjšanjem povpraševanja po poku tehnološkega balona leta 2000.
"Skoraj četrt milijarde dolarjev v rokah zaposlenih se mi je zdelo pošteno," je dejal Walker. Na vprašanje, zakaj se je odločil za 15 odstotkov, je podal preprost odgovor: "To je več kot deset odstotkov."
Šok in solze zaposlenih
Ko je vodstvo zaposlenim sporočilo novico, so bili njihovi odzivi zelo burni. Nekateri so sprva mislili, da gre za šalo, drugi so ob odprtju ovojnic zajokali od presenečenja.
Lesia Key, ki je v podjetju začela delati leta 1995 za 5,35 dolarja (4,5 evra) na uro, je del denarja porabila za poplačilo hipoteke in odprtje lastnega butika. Hong Blackwell, dolgoletna sodelavka v logistiki, se je lahko upokojila. Drugi so odplačali dolgove, kupili avtomobile, plačali šolnine, pomagali družinam ali poskrbeli za dostojno pokojnino, je poročal WSJ.
Podjetje Fibrebond je v mestu Minden z okoli 12 tisoč prebivalci eden najpomembnejših delodajalcev, zato se je denar hitro prelil tudi v lokalno gospodarstvo. Mestni trgovci in storitvena podjetja so po poročanju WSJ občutili povečano porabo, župan pa je bonuse označil za pomembno spodbudo za mesto.
Redek primer delitve plena
Walkerjeva družina je po prodaji podjetja še vedno prejela več kot milijardo dolarjev (850 milijonov evrov). Navdihujoč primer izstopa v poslovnem svetu, kjer zaposleni brez lastniških deležev praviloma ne sodelujejo v udeležbi pri prodaji podjetja.
Walkerjeva poteza zato velja za enega odmevnejših primerov, ko je lastnik ob izstopu iz podjetja del uspeha zavestno prenesel na zaposlene, ne zgolj na delničarje. Razkriva drugačen obraz kapitalizma, ko dolgoročna lojalnost zaposlenih dobi tudi konkretno finančno priznanje.
Prav tako je njegova poteza postala redka zgodba o prodaji podjetja, pri kateri naslovnice medijev niso pripadle le kupcu, prodajalcem in bankirjem, temveč tudi ljudem iz proizvodnje, skladišča, logistike in vzdrževanja.
