SiolNET. Siol Plus Kolumne
6,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Žiga Turk: Ustavna manjšina za veliko koalicijo

6,63

termometer

Vlada.
Foto: STA

Volitve, ki prihajajo, bodo odločale o tem, ali bo dosežena tranzicija obstala ali pa se bo obrnila nazaj v smeri konceptov, kot so samoupravni socializem, Jugoslavija in neuvrščenost. Pravzaprav so o tem odločale že prejšnje volitve, a se takrat šibkosti in ranljivosti naprednega bloka nismo zavedali.

Zakaj? Zato, ker so napredne politične sile tako šibke, da so na meji ustavne manjšine oziroma rezultata, ki nazadnjaškim silam omogoča, da v zakonodajo in ustavo počasi vračajo prvine prejšnjega sistema, postavljajo pod vprašaj obstajanje vojske in z njo suverenost države, in ki resno razmišljajo o izstopu iz zveze Nato.

Pojma napredno in nazadnjaško sem uporabil v njunem izvornem pomenu – napredovanje za Slovenijo pomeni, da napreduje v smeri evropske normalnosti in da se odmika od praks prejšnjega režima, nazadovanje pa, da se tja vrača.

Kaže, da bo rezultat volitev nekako tak, da bodo po eno tretjino glasov dobili desna sredina (SDS, NSi), trda levica (Levica, Desus, SD) in prožna levica (SMC, LMŠ). Prožna levica je levica, ki nima izključno levih stališč, ampak preseneti tudi s kakšno zmerno sredinsko odločitvijo in se je predvsem pred volitvami sposobna pomakniti v desno in zajemati tudi del konservativnega ali svobodnjaškega volilnega telesa.

Vrag bo seveda v detajlih – odstotkih, ki bodo katero od teh skupin potisnili čez ali pod eno tretjino – pa v tem, da v parlament pride še kakšna majhna stranka. Mogoči izidi odpirajo kar nekaj scenarijev, ki so opisani v nadaljevanju.

1. Evroatlantski blok doseže večino. V tem bloku so stranke, ki ne postavljajo pod vprašaj članstva Slovenije v evroatlantskih povezavah oziroma niso odkrito rusofilske. Pa ne, da bi bilo z Rusijo kaj narobe, ampak civilizacijsko Slovenija spada v zahodno Evropo in tak rezultat omogoča, da se tudi vrednostno od tu ne bomo preveč oddaljili. Z zanimanjem bom spremljal soočenja. Je namreč upanje, da v ta blok poleg, jasno, SDS in NSi, spadata tudi LMŠ in SMC.

2. Napredni blok doseže ustavno manjšino. Za napredni blok štejem stranke, ki zavračajo revolucijo kot orodje za spreminjanje družbe in obsojajo, da so komunisti okupacijo izkoristili za izvedbo revolucije. Onkraj dvoma je seveda spoštovanje upora okupatorju. Temu bloku bi nekoč rekli "pomladni" blok, ampak daleč je tista pomlad in medtem nastajajo stranke, ki jih takrat ni bilo. Ustavna manjšina pomeni dovolj glasov (31) za blokiranje rekomunizacije ustave in preprečitev, da se država na ustavni ravni oddaljuje od demokracije in socialno-tržnega gospodarstva.

Odnos do revolucije ostaja, žal, najboljši lakmusov papir o tem vprašanju. Zagotovo sta del tega bloka SDS in NSi. Zagotovo del tega bloka niso Levica, Socialdemokrati (zdaj ko nima Pahor nobene besede) in DeSUS. Za preostale ne vemo nič gotovega, ker ne vemo, kaj si o stvari mislijo vsi novi obrazi, ki kandidirajo.

volišče, volitve, volivci, volilni listič, predsedniške volitve, glasovnica Foto: Ana Kovač

3. Vlada ni enobarvna. Da se razumemo, enobarvna vlada je lahko samo leva, desnica nima nobenih možnosti. V zadnjih desetih letih so samo dobro leto vpliv na vladanje imele desnosredinske, napredne stranke. Zato se Slovenija nikakor ne izkoplje iz neosocialističnih razvojnih vzorcev, kjer prevladujejo družbena oziroma državna lastnina, dogovorna ekonomija, nesvoboda trgov, monopoli javnih ustanov in paradžavnih podjetij in podobno.

Vzorci, ki delujejo od Kitajske do Estonije, so za Slovenijo težko nedosegljivi. Razvijamo se počasneje, kot bi se lahko, in ostajamo revnejši. Vsi. Ker koalicije samo izjemoma odločajo s preglasovanjem, bi taka stranka v vladi preprečevala najbolj čudaška oživljanja socializma in bi ji morda uspelo s kakšnim razvojnim predlogom.

4. Desna sredina ima večino v vladi. To bi bilo za napredek Slovenije seveda še boljše od prejšnje variante, saj bi se v tem primeru lahko nadejali večjega števila razvojnih reform. Zgodila bi se tudi realna menjava oblasti, ki je ena od bistvenih zahtev demokracije: ne gre samo za to, da se veje oblasti med seboj nadzorujejo, nadzor mora priti v časovni dimenziji.

Menjavanje oblasti pomeni, da v nobenem družbenem podsistemu ena skupina za vedno ne zasede položajev. Menjavanje oblasti pomeni, da se nobena oblast ne vede tako, kot da bo na oblasti večno. Menjavanje oblasti pomeni, da drugi strani ne delajo tega, za kar ne želijo, da bi druga stran delala njim. Menjavanje oblasti pomeni prevetritev, pomeni, da se voda v političnem ribniku ne usmradi. Levosredinski partnerji take koalicije bi imeli koristno nalogo, da vlade ne bi zaneslo predaleč od sredine.


Preberite še:

- Hladna vojna v Ljubljani

- Odstop z napako

- Strici, na pomoč!


5. Vlada velike koalicije. Ta pomeni uravnoteženo vlado. Rezultati bi znali biti taki, da bosta dve stranki za veliko koalicijo premalo. Torej bo v njej glavni protagonist iz vsake tretjine političnega spektra. Veliko koalicijo zagovarjam že deset let (vir). Izpeljala bi lahko ključne reforme gospodarskega in političnega sistema.

Dokazala bi, da prepad med levico in desnico ni nepremostljiv, in bistveno razelektrila napetosti med "partizani in domobranci", ki še kar obvladujejo javni diskurz. Za veliko koalicijo so na levi, desni in sredini potrebni državniki, ki znajo, zmorejo in hočejo presegati delitve, ki imajo dovolj avtoritete na svojem polu, da delitve smejo presegati in, najbolj pomembno, da imajo za seboj dovolj glasov.

volišče, volitve, volivci, volilni listič, predsedniške volitve, glasovnica Foto: Ana Kovač

Med sprejemljivimi nisem naštel opcije, ki bi pomenila čisto levo vlado. Za Slovenijo bi bila med slabo in katastrofalno. Večkrat se je namreč že pokazalo – konec koncev tudi v Cerarjevem mandatu – da se, ko je levica prepuščena sama sebi, zgodi dvoje: gospodarsko si novi razred brez omejitev deli plen, ideološko pa leve in levosredinske stranke tekmujejo, katera bo bolj všeč mnenjskim voditeljem. Politična sredina do volitev izgine.

Med verjetnimi nisem naštel opcije, ki bi pomenila čisto desno vlado. Možnosti za kaj takega v tem tisočletju v Sloveniji še ni bilo. V čudeže ne verjamem. Strah, da bi se Janša zavihtel na oblast kot kak Orban, je strašilo za majhne otroke, če nočejo spati, in za neumne volivce levice.

Ne samo, da SDS ne more doseči tistega, kar je bilo nekoč znano kot 50+, SDS tudi ne bo imela absolutne večine v vladi, če bi se zgodilo, da v vladi bo. Zmernega naprednega volivca (levega ali desnega) bi moral bolj skrbeti scenarij skrajno leve vlade, ki ni nemogoča. Ampak članka "Ustavite levico" v časopisih ne bomo brali.

V prihodnjih tednih bomo gledali soočenja. Če se strinjate, da bi bilo dobro, da Slovenija po volitvah dobi veliko koalicijo ali pa vsaj ne dobi enobarvne vlade ali (bog ne daj) nazadnjaške ustavne večine, potem bomo stranke in njihove voditelje ocenjevali po tem, koliko so zavezani zahodnim integracijam ter zahodni gospodarski in socialni ureditvi.

Pri predsednikih strank me ne bo zanimalo, kdo najboljše hvali svoj program in kdo bo razdelil največ evrov med ljudi, ampak kdo je državnik. Kdo ima lastnosti, ki so potrebne za sodelovanje v razvojni koaliciji, kdo je sposoben povezati več kot svoje somišljenike in koga drugi vidijo kot zaupanja vrednega partnerja.

Levi, desni in sredinski, vsi imamo več kot eno izbiro.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

Komentarji

32

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • slomevzha / 14.05.2018. ob 09:23 +13 - 4

    Zelo neresen prispevek. Nobene analitične vrednosti, klasična zbirka že odpisanih političnih stereotipov in predsodkov. Povezovanje Iveka s kakršnimkoli naprednjaštvom ni le skregano z vsako pametjo in logiko, ampak že resna degradacija lastne miselnosti. Res je impozantno, da SDS ima 4 doktorje znanosti, toda frustrirajoče je, da ne presegajo inteligenčne ravni enega desetarja. San vsakega nasprotnika SDS je, da ga bo še naprej vodil Ivek.

    +13 - 4
  • truncek / 14.05.2018. ob 08:07 +14 - 7

    Žiga je bil v edinih vladah, v katerih se je BDP Češke približal BDP-ju Slovenije, v vseh ostalih vladah je BDP Slovenije bežal BDP-ju Češke. Žiga je bil tudi v vladi, v času katere se je Slovenija zadolžila za 25 milijard. In ga ni sram govoriti o razvojnem modelu, kljub temu, da je BDP desni vladi (Janši) padel za 10%.

    +14 - 7
  • jugda / 14.05.2018. ob 12:48 +6 - 3

    A je to plačan oglas? Ker če ni, potem, Žiga, ti ni pomoči...

    +6 - 3
delitve: 62
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin