SiolNET. Siol Plus Kolumne
8,87

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Komentar urednika

Virus ubija. Nehajte mu pomagati.

8,87

termometer

Peter Jančič
Foto: Bojan Puhek

Število okuženih še raste. A po ukrepih vlade, ki je ustavila del javnega življenja, nekoliko počasneje. Namesto petkovih protestov so zastopniki opozicije, denimo Dušan Keber, prišli v državni zbor pojasnjevat, da bi ulica odstavila vlado. 22 različnih urednikov medijev pa je javno zavrnilo kritike premierja Janeza Janše, da se v času epidemije niso izkazali. Napovedali so, da ne bodo klonili pod "pritiski oblasti". Nadškof Anton Stres je v pismu ob dnevu spomina na mrtve ocenil obratno in dodal tudi, zakaj tako ravnajo: opozicijo zanima le izgubljena oblast in ne zdravje ljudi. S tem je sprožil veliko jeznih odzivov, da cerkveni dostojanstveniki nimajo kaj govoriti o medijih in politiki. Celo, da je farizej, mu je na spletu odgovoril Marjan Šarec.

Zaradi poslancev, ki so okuženi ali v karantenah, bodo ti na seji državnega zbora jutri prvič sodelovali od doma. Na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB bodo govorili o menjavah, ki so posledica januarskega odstopa Marjana Šarca (LMŠ) in prevzema oblasti Janeza Janše (SDS). Menjave oblasti vedno sprožijo številne menjave nižje v institucijah, ki so pod vlado. V tem mandatu sta bili že dve menjavi vlad. Šarec je postavil okoli 250 različnih funkcionarjev in direktorjev. In potem odstopil. Pa niti ni šlo za pravo menjavo oblasti. Bolj za rošado, da so ostali isti. Večino Šarčevih kadrov je, ko je prevzel oblast, zamenjal še Janša. Opozicijske stranke, ki zdaj na vso moč kritizirajo Janševe menjave, poskušajo sredi epidemije doseči še tretjo menjavo oblasti z Jožetom P. Damijanom. In sprožiti dodaten val menjav, proti katerim protestirajo.

Kdo je "v interesu ljudstva"?

K tretji zamenjavi je pozval tudi "protestnik" Dušan Keber, ko je predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča (SMC) ta teden obvestil, da so poslanci "dolžni zaustaviti vlado na primer z njenim odpoklicem, če vlada deluje v nasprotju z interesi ljudstva".

Nekdanji minister Keber – videli smo ga lahko kot strokovnjaka v Tarčah Erike Žnidaršič o spiskih smrti, ki naj bi jih po mnenju opozicije delali zdravniki v prvem valu epidemije po domovih za starejše – je na volitvah leta 2014 kandidiral za SD in pogorel na celi črti. So ga pa pozneje, če smo že pri političnih kadrovanjih, postavili za šefa Rdečega križa po odstopu Nataše Pirc Musar. Na Rdečem križu je bila takrat tudi nekdanja poslanka SD in PS Renata Brunskole.

V času, ko je bil šef RK, je leta 2017 za svetovanje in pomoč ministrici Milojki Kolar Celarc (SMC) pri pripravi zdravstvene reforme, ki je ni bilo, Keber dobil 36.216 evrov honorarja. Mesečno več kot tri tisoč evrov. To je, če obrnemo Kebrove besede, bilo "v skladu z interesi ljudstva".

Dušan keber Foto: Ana Kovač

Treh vlad v zgodovini države ter množice menjav in plačil tem ali onim kadrom, ki jih to povzroči, v enem mandatu še nismo imeli.

Z vidika države bi bilo to nerazumno. A tega vam ne bo povedalo 22 urednikov medijev – več kot polovica jih je iz sistema javne RTV –, ki zase trdijo, da nimajo pomembnega vpliva na ravnanje ljudi in zato odgovornosti za naglo rast okužb s koronavirusom zadnje čase ter stiske zdravnikov in zdravstvenega osebja.

Urednik Novice Dvaindvajset urednikov proti Janši: Ne bomo klonili pod pritiski

So nam pa mediji, ki jih vodijo ti uredniki, ko je postalo jasno, da nas čaka nekaj tednov nagle rasti okužb, namesto opozoril svojim gledalcem, poslušalcem in bralcem ponudili izhod in rešitev težav v času epidemije: Jožeta P. Damijana za mandatarja. 

A ta Damijan tudi po treh tednih še predlagan ni za to. Pa ni težko. Zadoščalo bi deset podpisov poslancev. Težava je, da bi v državnem zboru gladko propadel. Ni imel in nima 46 glasov.

Damijanov lok iz RTV Slovenija

Več kot polovica od 22 podpisanih urednikov je iz RTV Slovenija. Tam je bil nekoč v službi predsednik LMŠ Marjan Šarec, ki je takrat podpisal tudi znamenito peticijo 571 novinarjev proti Janši. Iz javne RTV prihaja tudi predsednica SD Tanja Fajon, tam je delala tudi predsednica odbora za kulturo Violeta Tomić (Levica). Cel vrh Damijanovega loka, ki je odstopil, a bi rad spet na oblast, prihaja iz "neodvisne" javne RTV.  

Prehajanje med RTV Slovenija in vrhovi politike seveda kaže povezave. In te povezave so razlog, da je močno zavrelo, ko je 13 programskih svetnikov predlagalo odstavitev generalnega direktorja RTVS Igorja Kadunca. V parlamentu so stranke Marjana Šarca, Tanje Fajon in Violete Tomić takoj zahtevale razpravo poslancev o dogajanju v mediju, iz katerega prihajajo. Poskušali so, povsem odkrito, politično vplivati.

Pred dvema letoma, ko so Kadunca v programskem svetu odstavljali prvič, je zmanjkal en glas. Kako so poimensko takrat glasovali svetniki, lahko preberete tu: KDO JE BIL ZA ODSTAVITEV KADUNCA IN KDO NE.

Da v drugo še niso glasovali, je dosegel predsednik programskega sveta Ciril Baškovič, ki prihaja iz vrst SD. Prestavil je odločanje. Morda bo jutri. Predstavnik SD v nadzornem svetu RTVS Danilo Tomšič pa je zadnje dni "vrnil" s predlogom, da bi odstavili še šefa nadzornikov Andreja Graha Whatmougha, ki je iz kvote SMC in je bil pred dvema letoma kandidat, ki bi po Kaduncu lahko začasno prevzel vodenje zavoda. Tudi o Whatmoughu še ni bilo glasovanja.

Kdo vodi programski in nadzorni svet, dodatno kaže, kako neodvisna od vladajočih je bila prejšnja leta RTVS. V nadzornem svetu, katerega sestava bi po zakonu morala odražati tudi rezultate volitev, največja stranka SDS sploh ni imela in še nima zastopnika, ker so stranke prejšnje levo sredinske koalicije v parlamentu goljufale, da bi si zagotovile čim več vpliva. Še simbolnega vpliva niso dali največji opozicijski stranki. Sodišče pa se je ob pritožbah razglasilo za nepristojno. Ko so si iz SDS predstavnika po letošnji menjavi oblasti poskušali zagotoviti z zamenjavo treh predstavnikov vlade, je sodišče spremenilo svojo dozdajšnjo prakso in te menjave onemogočilo. 

To so ta politična kadrovanja.

Kdo je Charlie Hebdo?

Povsem druge vrste pretres za medije in novinarje pa je bil, ko je ta teden 60-letno žensko, 55-letnega moškega in 44-letno žensko v cerkvi v Nici z nožem umoril 21-letni Tunizijec, ki je v Evropo prišel mesec prej preko Lampeduse in ki je, ko je prišla policija, vpil Alah je velik. Francijo je že pred tem presunilo brutalno obglavljenje učitelja, ki je učencem pokazal karikature, zaradi objave katerih sta Saïd in Chérif Kouachi leta 2015 vdrla v prostore uredništva satiričnega časopisa Charlie Hebdo in umorila 12 ljudi, še enajst pa ranila. Umorjeni so bili direktor časopisa, karikaturisti, uredniki, kolumnisti, pa tudi varnostnika in policist.

Charlie Hebdo Foto: Reuters

Za ustreljenimi, obglavljenimi in zaklanimi je spopad med zahodnimi svoboščinami, med katere spadata svoboda govora in tiska, ter med verskim in političnim fanatizmom.

Dogajanje ni brez povezave z našo državo. Le da pri nas na ulicah k umorom fanatiki za zdaj le javno pozivajo, kar pa se ne sme spregledati. A so se največji mediji na vso moč trudili, da ljudje ne bi opazili. Vpitje Ludvika Tomšiča na protestih v začetku leta, da je treba takoj ubiti Janšo, in poznejše skandiranje Ubi Janši so neuklonljivi medijski uredniki več dni prikrivali javnosti, "neodvisni" tožilci pa pozneje ocenili, da pozivi k uboju takrat opozicijskega voditelja niso vredni sodnega postopka. Kot stvar svobode izražanja pa so ocenili tudi množično natisnjene plakate "Smrt janšizmu, svoboda narodu", za katerimi je zadnja leta predvsem Levica Luke Meseca, delno pa tudi SD Tanje Fajon.

To govorico smrti so zdaj "kulturniki" nadgradili še s postavitvijo okrvavljene mize Mira Petka. Novinarja Petka so nekoč na Koroškem brutalno pretepli s kiji in je skoraj umrl. Spomnim se, kako pretreseni smo bili takrat novinarji Večera, ko ni bilo jasno, ali bo sodelavec, ki si je upal veliko napisati o tajkunih na Koroškem, preživel. Imel je polomljene lične kosti, otekali so mu možgani ...

Okrvavljena mia Mira Petka Foto: Twitter - Voranc

Smo svobodna in strpna družba. A to ne pomeni, da ne ločimo med tem, kar je prav, in tistim, kar ni. Pozivi k smrti in podobe, ki so na ravni islamskih skrajnežev, ki jih je župan Nice Christian Estrosi poimenoval islamski fašisti, so sramota za skupnost. 

Tisti, ki jih uporabljajo, si ne zaslužijo, da jim ljudje iz cele države zagotavljajo brezplačne prostore v centru Ljubljane in visoke davkoplačevalske spodbude za delovanje. To je bilo v ozadju protestov.

Sramota pa so te podobe tudi za politike in neuklonljive urednike, ki promovirajo takšne proteste in pometajo predvsem pred tujim pragom. 

Smo v nevarnem času epidemije. Ljudje si želimo svobodo in ne omejitev. A to je čas, ko moramo potrpeti za druge. Spodbujati neodgovornost pa ni brez posledic.

In ni res, da tudi v medijih nismo krivi za naglo rast okužb in nenadoma povsem zapolnjene bolnišnice bolnikov z boleznijo covid-19. Vsi smo prispevali svoje. Tudi pomembni in vplivni mediji in politiki, ki so spodbujali in promovirali protestnike, ki so zanikali obstoj epidemije, pozivali proti uporabi mask in varnostnim ukrepom, proti aplikaciji in ukrepom vlade. 

Spodbujali tudi zaradi sporočil pomembnih politikov, da je treba tudi dobre ukrepe zavračati, ker ta vlada "ni naša".

Posledica je, da je le še huje. Za vse.

Virus ubija. Nehajte mu pomagati.

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 89
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin