Janez Janša
Sreda, 28. 10. 2020, 9.44
4 leta
Dvaindvajset urednikov proti Janši: Ne bomo klonili pod pritiski
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
139
Dvaindvajset odgovornih urednikov osrednjih slovenskih medijev je sporočilo, da aktualna zdravstvena kriza ne more biti alibi za poskuse političnih vdorov v neodvisnost medijev.
Dvaindvajset odgovornih urednikov osrednjih slovenskih medijev se je z odprtim pismom zavezalo, da ne bodo klonili pod pritiski ter da ne bodo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže. Kot so zapisali v tako imenovanem pismu javnosti, se zavedajo svoje odgovornosti v aktualni zdravstveni krizi, ki pa ne more biti alibi za poskuse političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij. Marsikdo omenjeno pismo urednikov razume kot odziv na kritike in zapise predsednika vlade Janeza Janše, ki je slovenskim medijem v zadnjem obdobju med drugim očital, da širijo lažne novice v smislu zanikanja novega koronavirusa. Janša se je na pismo urednikov danes odzval na Twitterju. "Ko 22 oseb, nekateri celo z univerzitetno izobrazbo, trdi, da so se jenuli, moderndorferji, čordići, fajonove, ribičeve, štruklji in ostali rušitelji priporočil vlade in Inštituta za javno zdravje (NIJZ) promovirali sami," je med drugim zapisal.
S pismom, ki ga je podpisalo 22 odgovornih urednikov slovenskih medijev, so se po poročanju STA obrnili na javnost, ker se "zavedajo pomembnosti in kritičnosti trenutka, v katerem smo se znašli zaradi pandemije novega koronavirusa". Ugotavljajo, da smo sredi globalne zdravstvene, socialne, gospodarske krize generacije, pri čemer "gre za čisto vsakega od nas, za nas kot družbo". Spopad z virusom in zmaga nad njim sta po njihovem mnenju lahko le kolektivna akcija družbe, s tem pa "naša skupna odgovornost in test, ki preizkuša našo sposobnost razumnih ravnanj, odločitev, solidarnosti, strpnosti, potrpežljivosti in spoštljivega dialoga".
Opozarjajo na napade na medije in diskreditacije novinarjev
Spomnili so, da so mediji aktualno krizo pričakali z nahrbtnikom težav iz preteklosti. "V takšnih razmerah pa pritiski oblasti, s katerimi se jih večina spopada tedensko, če že ne dnevno, pomenijo dodatno breme in otežujejo kakovostno novinarsko delo," so dodali uredniki in poudarili, da ne bežijo pred kritiko in ne zanikajo, da delajo tudi napake. Mediji so po njihovem mnenju "ne glede na izjemnost časa, v katerem živimo, kot vedno najprej odgovorni javnosti". Kriza je, tako so zapisali, še bolj poudarila, da državljani kakovostno novinarstvo potrebujejo in, sodeč po raziskavah, po njem tudi intenzivno posegajo.
Brez kakovostnega medijskega servisa bi bilo razumevanje virusa in zavedanje o njegovi nevarnosti bistveno slabše, so prepričani podpisniki pisma. Pri tem novinarji in mediji iščejo resnico tudi s postavljanjem včasih neprijetnih vprašanj, odgovore iščejo pri stroki, v stampedu lažnih teorij pa vztrajajo pri preverjanju informacij. "Ozaveščamo in izobražujemo, obenem pa ne molčimo ob sočasnih vprašljivih ravnanjih nosilcev moči. Opravljamo torej svoje delo," so poudarili uredniki.
Brez kakovostnega medijskega servisa bi bilo razumevanje virusa in zavedanje o njegovi nevarnosti bistveno slabše, so prepričani podpisniki pisma.
Razumejo, da so v teh razmerah potrebni tudi izjemni ukrepi, ki jih sprejemajo države po vsem svetu, je pa Slovenija nemalokrat izjema "v nivoju komuniciranja z državljani, ali neposrednem ali prek različnih medijskih in drugih kanalov, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev".
Zavračajo pritiske in obračunavanje z mediji
To zavračamo, so zapisali uredniki. Posledice obračunavanja z mediji so po njihovih opozorilih uničujoče za vso družbo ter življenje državljanov. "Vso energijo in čas, ki jih predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje s krizo," so še zapisali uredniki in dodali, da je to v interesu vseh nas kot družbe.
Pismo je podpisalo 22 odgovornih urednikov osrednjih slovenskih medijev: Matija Stepišnik (Večer), Nejc Jemec (Val 202, 2. program Radia Slovenija), Manica J. Ambrožič (Informativni program TV Slovenija), Bojan Budja (Delo, Slovenske novice), Mojca Petrič Bužan (Regionalni TV program, RTV center Koper – Capodistria), Tomaž Karat, (Regionalni TV program, RTV center Maribor), Silva Križman (Primorske novice), Miran Lesjak (Dnevnik), Robert Levstek (Radio Maribor – Regionalni program Radia Slovenija), Goran Obrez (Ekipa SN), Gregor Peternel, (Športni program TV Slovenija), Danijel Poslek, (Prvi, 1. program Radia Slovenija), Andraž Pöschl (Kulturni in umetniški program TV Slovenija), Darko Pukl (Radio Si), Grega Repovž (Mladina), Simon Rosc (Novice Svet24), Andrej Šavko (Radio Koper – Regionalni program Radia Slovenija), Barbara Štrukelj (STA), Silvester Šurla (Reporter), Tatjana Tanackovič (Nedeljski dnevnik), Vanja Vardjan (Razvedrilni program TV Slovenija) in Matej Venier (Ars – 3. program Radia Slovenija).
Slovenski mediji so po poročanju STA v zadnjih mesecih deležni okrepljenih pritiskov, med odmevnejšimi so bili izjave ali zapisi premierja Janeza Janše. Ta je osrednjim medijem nedavno med drugim očital, da širijo lažne novice v smislu zanikanja novega koronavirusa, uredniki pa so navedli tudi poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje.
Janša: Kdaj so si sami naložili aplikacijo #OstaniZdrav?
Na pismo urednikov se je danes na Twitterju odzval tudi predsednik vlade Janša. "Ko 22 oseb, nekateri celo z univerzitetno izobrazbo, trdi, da so se jenuli, moderndorferji, čordići, fajonove, ribičeve, štruklji in ostali rušitelji priporočil vlade in NIJZ promovirali sami," je zapisal na Twitterju in na njem označil profile vseh večjih medijev v Sloveniji.
Tako se je na Twitterju odzval predsednik vlade Janez Janša.
Pozneje je tvitnil še enkrat. "Spoštovane odgovorne urednike sprašujemo, ali in kdaj so si sami naložili aplikacijo Ostani Zdrav ter kdaj so javno pozvali vse ostale, da to storijo. Datum in posnetek ekrana bo zadoščal. Hvala," je bil jasen predsednik vlade.
Še preden pa je premier objavil svoja tvita, je delil objavo kolumnista Siol.net Tomaža Štiha. Ta je pismo komentiral z naslednjim zapisom: "Če prisilite Reporter, da udriha čez desnosredinsko vlado in urednika Šurlo, da se podpiše pod komunističnim manifestom Stepišnika in Repovža (odgovorna urednika Večera in Mladine, op. a.), potem morda Pod pritiski ne bomo klonili ni najbolj izbran naslov."
Če prisilite Reporter, da udriha čez desno- sredinsko vlado in urednika Šurlo, da se podpiše pod komunističnim manifest Stepišnika in Repovža, potem morda "Pod pritiski ne bomo klonili" ni najbolje izbran naslov. https://t.co/DEtjFkBKcE
— Libertarec (@Libertarec) October 28, 2020
139