SiolNET. Novice Slovenija
3,67

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Janša: Lažne novice se v Sloveniji širijo tudi v osrednjih medijih

3,67

termometer

Janez Janša
V Sloveniji se lažne novice žal velikokrat širijo tudi prek osrednjih medijev, je v Bruslju dejal predsednik vlade Janez Janša. Foto: Reuters

Lažne novice v smislu zanikanja nevarnosti novega koronavirusa, ki se v Evropi širijo predvsem prek družbenih omrežij, v Sloveniji pa žal velikokrat tudi prek osrednjih medijev, silijo Evropo in posamezne države k sprejemanju ostrejših ukrepov, kot bi bili dejansko potrebni, je ob prihodu na drugi dan vrha EU v Bruslju dejal predsednik vlade Janez Janša.

Premier Janez Janša je po poročanju STA izpostavil, da je bilo prvi dan zasedanja voditeljev držav članic Unije v Bruslju veliko govora tudi o boju proti lažnim novicam, ki se "v smislu zanikanja nevarnosti, zanikanja virusa, pravzaprav, v Evropi širijo predvsem prek družbenih omrežij, v Sloveniji pa žal velikokrat tudi prek osrednjih medijev".

Rdeče regije Novice Rdečih že devet regij: ti ukrepi stopijo v veljavo v soboto #grafika

Janša: Lažne novice v Sloveniji se širijo tudi prek osrednjih medijev

"To povzroča veliko škodo pri skupnem boju v evropskem in tudi nacionalnem okviru proti širjenju koronavirusa ter sili Evropo in posamezne države k sprejemanju ostrejših ukrepov, kot bi bili dejansko potrebni, če teh lažnih novic in množičnega širjenja povsem neznanstvenih in nelogičnih zanikanj v javnosti ne bi bilo," je menil slovenski predsednik vlade.

Zanikanje virusa je sicer po njegovih besedah nekaj, s čimer se srečujejo povsod po Evropi. Ker je bilo spomladi razmeroma malo obolelih v mlajših starostnih kategorijah, se je preveč razširila miselnost, da je to problem samo določenih starostnih kategorij, je pa problem vseh, je poudaril Janša. Ob tem je opozoril, da je po Evropi na bolniških posteljah na tisoče mladih z različnimi kroničnimi boleznimi, ki so tudi na intenzivni negi, zato je nemogoče uporabiti pristop, ko se družba razdeli na ogrožene in neogrožene.

Aktualni val novega koronavirusa je Janša izpostavil kot osrednjo temo prvega dne zasedanja evropskih voditeljev. Aktualni val novega koronavirusa je Janša izpostavil kot osrednjo temo prvega dne zasedanja evropskih voditeljev. Foto: Reuters

Širjenje lažnih novic o virusu prek družbenih omrežij in medijev je tako po njegovih besedah dejanski zdravstveni problem. K temu je dodal, da so vsi njegovi kolegi in kolegice to omenjali kot problem in tudi sociološko vprašanje glede na to, da Evropa uporablja drugačne ukrepe kot nekatere neevropske države, ki so spomladi virus uspešno zajezile.

Aktualni val novega koronavirusa je Janša izpostavil kot osrednjo temo prvega dne zasedanja evropskih voditeljev. Povedal je, da so vsi pozdravili pred kratkim potrjeno priporočilo Unije o usklajevanju glede prehajanja notranjih mej v EU. Slovenija po premierjevih besedah ta priporočila upošteva že od prejšnjega meseca, ko so bila predlagana, ter se tako izogiba zastojem, kakršnim smo bili priča tudi na notranjih evropskih mejah spomladi.

Marjan Šarec Novice V opoziciji tudi kritike novih ukrepov

Janša: Cepivo bo brezplačno, o tem ni nobenih dilem

Pozdravili so tudi okvirni predlog Evropske komisije glede priprav članic na cepljenje, potem ko bo na voljo cepivo proti covid-19, je še povedal. Ta priporočila so smiselna in Slovenija jih bo dosledno upoštevala v pripravah na cepljenje, ki jih bodo izvedli v najkrajšem mogočem času, upoštevajoč, da bo tudi cepivo na voljo v realnem času, je poudaril Janša.

"Cepivo bo brezplačno, tudi cepljenje proti gripi je brezplačno, tako da o tem ni nobenih dilem," je izpostavil premier. Ob tem je dejal, da cepljenje ni posebna znanost in da to obvladajo, tako da ga bodo, ko bo cepivo na voljo, izvajali po priporočenih prioritetah, tako da ne bo nobenih zastojev. Sicer pa je premier dejal, da lahko v prihodnjih dneh pričakujemo še kakšen nov rekord glede številk, ker očitno blagi prostovoljni ukrepi niso prijeli, in da pri tem Slovenija ni izjema, saj je bil po vsej Evropi pristop preveč ležeren in usmerjen v zaupanje, da se bodo stvari same po sebi uredile.

Slovenija ima po njegovih besedah pripravljene ukrepe za vse scenarije. A vsak nadaljnji ukrep, ki pomeni dodatno omejevanje storitev in javnega življenja, se na koncu izrazi v finančnih in socialnih posledicah, zato je v našem skupnem interesu, da zdaj, ko stopajo v veljavo kombinirani ukrepi, ki so še vedno razmeroma blagi, vsak naredi vse, da se te ukrepe upošteva, je pozval. "Nekateri so nadležni, kot je nošenje maske, a je to še najceneje in tudi učinkovito," je poudaril Janša.

Ali bo kombinirani pristop prinesel rezultate, bo jasno konec prihodnjega tedna. Razglasitev epidemije je po njegovih besedah odvisna od številk. Parametrov ni določila vlada, temveč zdravstvena stroka glede na zmogljivosti v bolnišnicah. Ko se bo te parametre doseglo, bo epidemija razglašena, tu ni dilem, je še dejal premier. Na vrhu je bilo tudi nekaj polemike glede ustreznosti zasedanj v Bruslju v času slabšanja epidemiološke slike Evrope. Janša je o tem dejal, da o določenih zadevah virtualno preprosto ni mogoče dogovoriti ter da je julijski maratonski vrh pokazal, da je taka oblika zasedanj tako nujna kot varna.

Boris Johnson Novice Johnson: Pogajanja z EU glede brexita lahko propadejo
Janša: Umestitev 38 odstotkov Slovenije pod Naturo 2000 je bila strel v koleno

Voditelji članic EU so v četrtek v Bruslju pozvali h krepitvi podnebnih ambicij v prihodnjem desetletju, da bo mogoče doseči cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Konkretnega dogovora o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 z zdajšnjih 40 na najmanj 55 odstotkov sicer pričakovano še ni. Na dogovor ciljajo decembra. Tokrat so se strinjali, da je treba ta okrepljen cilj doseči skupaj, na najbolj stroškovno učinkovit način. Vse članice bodo pri tem sodelovale ob upoštevanju nacionalnih okoliščin ter načel pravičnosti in solidarnosti, so zapisali v sklepe.

Enajst podnebno ambicioznih članic, to so Nizozemska, Danska, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Švedska, je ob tem v posebni skupni izjavi pozvalo k dogovoru o cilju zmanjšanja izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 še v tem letu. Na vprašanje, ali se namerava enajsterici pridružiti tudi Slovenija, ki se je v preteklosti prištevala med podnebno ambiciozne države, oziroma ali nesodelovanje pri pobudi kaže na spreminjanje slovenske podnebne politike, je Janša odgovoril, da "politiko lahko spremenimo vsak dan, naravnih danosti pa ne bomo spremenili, še posebej če smo se v preteklosti sami streljali v koleno".

En tak strel v koleno je po njegovih besedah razglasitev 38 odstotkov ozemlja Slovenije za področje Nature 2000, kjer je prepovedano pridobivanje energije iz naravnih in trajnostnih virov. Evropsko povprečje je 18 odstotkov, torej še enkrat nižje, je izpostavil premier. "Poskušali bomo biti ekološko osveščeni in vendarle ne popolni idioti, kot so bili tisti, ki so takrat tiste zemljevide risali, ne da bi se zavedali, za kaj pravzaprav gre," je dejal Janša. "S podpisi raznih izjav, kjer se zavežeš visokim ciljem, hkrati pa držiš figo v žepu in pričakuješ, da jih bodo drugi dosegli, se mi ne bomo ukvarjali," je dodal Janša. Poudaril je, da bodo podprli cilje, ki jih bodo dejansko izvajali, pri čemer ne nameravajo za njihovo uresničitev plačati trikrat višje cene, kot jo bodo plačali v kakšni sosednji državi. (STA)

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin