Nedelja, 6. 2. 2022, 6.55
1 leto, 12 mesecev
Prava cena medijske prostitucije
Zgodbe, da jim je Telekom prenehal plačevati oderuško nadomestilo in da jih toži za vrnitev več kot 12 milijonov evrov, na POP TV ta teden niso objavili na vrhu svoje strani. Niti blizu vrha. Cena nadomestila se je s 408 tisoč evrov leta 2015 z nenavadno spremembo pogodbe povišala na 5,8 milijona v letu 2018. To je bilo leto volitev. In takšna je cena ostala skoraj do volitev letos. Da tega spora številni mediji niso opazili, je bilo nenavadno. A razumljivo. Za veliko denarja gre in za pomembne medije. Molčala je o tem sporu Telekoma s Pro Plusom tudi celotna opozicija KUL. Ki je sicer vedno glasna.
Za Slovenijo je znano, da stranke in kandidati pred volitvami z oglasi, ker imamo eno najostrejših zakonodaj v Evropi, ki močno omejuje možnosti zbiranja in trošenja denarja za kampanje, ne morejo doseči veliko. Namesto oglasov se zaradi tega kupujejo kar celi mediji. Dodatnih 5,4 milijona letno le s Telekoma, še kaj pa tudi od drugih, je bilo pomembnih za lastnike Pro Plusa v tujini. Medij so kupili, da bi zaslužili. Zastonj kosil pa ni. Tudi v Sloveniji ne.
Ko je drobiž, milijoni pa ne
Da krepko višja plačila pred volitvami niso zadela le Telekoma, ki je večinsko v lasti države, kaže postopek, ki ga je agencija za varstvo konkurence leta 2017 sprožila zaradi ocene, da PRO PLUS izkorišča prevladujoč položaj na trgu, ko je svoje programe POP TV, KANAL A, OTO, BRIO in KINO, operaterjem ponujal neločljivo, vseh pet v paketu, in zahteval, da jim zagotovijo najboljša mesta, pa še dramatično je povišal cene paketa. Tudi politično so bili dobro pokriti. Poslovni izid podjetja Pro Plus, ki je v tuji lasti, se je iz 6,3 milijona minusa leta 2015 spremenil v 13,3 plusa leta 2018. Ko so bile volitve. Ali verjamete, da je bilo naključje?
Zadnja leta smo v medijih poslušali predvsem, da je velik problem, če Telekom nekaj deset tisoč evrov nameni za oglaševanje na Novi24TV. Ali če iz tujine kdo dokapitalizira to podjetje. Da denar in ne dobi denarja. Nova je bila problem, ker je bila blizu takrat opozicijski, danes pa vladajoči SDS. Da se v takšnih medijih, ker so menda sovražni, ne sme oglaševati, je šefe državnih in drugih podjetij celo javno opozoril nekdanji premier Marjan Šarec, ko je še vladal. Poziv je Šarec objavil ob pritiskih na Telekom, da ne sme nič oglaševati pri napačnih. Šarčevo pismo je takrat takoj podprlo društvo novinarjev Slovenije. Več o teh nenavadnostih si lahko preberete tukaj: DRUŠTVO NOVINARJEV POZDRAVLJA PREMIERJEVA NAVODILA DRŽAVNIM PODJETJEM, KJE NE SMEJO OGLAŠEVATI.
Da bo še bolj jasna dimenzija: Nova24TV je imela leta 2018 skupaj 1,5 milijona evrov prihodkov. Telekomovo nadomestilo Pro Plusu se je tisto leto povečalo za 5,4 milijona evrov v primerjavi z nadomestilom leta 2015. Pa to nikakor ni bil edini prihodek.
Kdo je na nenadne spremembe vplival, ni težko ugotoviti. Vladal je Miro Cerar, oblast pa si vpliv zagotavlja z nadzorniki državnih podjetij. V času sklepanja pogodb o nenavadnih povišanjih je nadzorni svet Telekoma vodil Borut Jamnik, ki je blizu omrežja, ki je nekoč zavozilo Savo, da je ta zaradi velikanskih dolgov deloma končala v rokah tujega sklada York, ki je pred tem poceni odkupoval terjatve. Ustvaril je te terjatve direktor Janez Bohorič, soustanovitelj Foruma 21, v času socializma tudi gospodarski minister v vladi Dušana Šinigoja, ki je spletel tako imenovano gorenjsko navezo, ki so jo sestavljali še Gorenjska banka, NFD Staneta Valanta in Merkur. Savo je Bohorič pred desetletjem zapustil s stomilijonsko izgubo, 300 milijoni dolgov do bank in s 168 tisoč evri neto nagrade na svojem računu za nekaj zadnjih mesecev "vodenja". Gorenjska banka je bila zadnji uradno nedržavni lastnik, ki je imel parkirane delnice v družbi GEN-I Roberta Goloba, ki tudi pretresa z visokimi neto "nagradami" za vodenje. Velikanske dolgove Save so v času vlade Mira Cerarja z blagoslovom države s prisilno poravnavo "transformirali" v lastniške deleže državnih skladov in Yorka. V primeru stečaja bi York izgubil veliko. Tvegali so. Zdaj izstavljajo račun. Za delež Yorka danes slišimo zahteve, da ga mora država obvezno odkupiti. Za kakšnih 40 milijonov evrov. Že spet. Tudi Borut Jamnik je za to. SDH in nadzorni svet Telekoma je v času reševanja Save in Pro Plusa nekaj časa vodila tudi Lidija Glavina, ki se je pozneje zaposlila v GENI pri Golobu. Pa še plačali so ji za to.
Pranje umazanije za prikrivanje umazanije
V času Jamnika so na Telekomu angažirali in po posebni pogodbi plačevali skupino novinarjev, ki danes, ker Jamnik in Glavina nimata več vpliva, ustvarjajo Necenzurirano v okviru medijske skupine Martina Odlazka. Odlazek je eden tistih domačih tajkunov, ki v pretresih zadnjega desetletja ni propadel, je pa moral zadnje tedne že spet na sodišče. V preteklosti je bil tudi že pogojno obsojen.
Volitve leta 2018, čeprav so POP TV in Kanal A zbombardirali z denarjem in obvladovali tudi večino drugih medijev, je vlada Mira Cerarja dramatično izgubila. Jim je pa z novim obrazom, Marjanom Šarcem, uspelo še nekaj časa zadržati oblast z manjšinsko vlado. Le ena od posledic tega je bila, da so s tem ubranili visoko financiranje Pro Plusa vse do začetka letošnjega leta, ko bodo spet volitve državnih in lokalnih oblasti. Iz Pro Plusa so se na zgodbo o tožbi Telekoma za vrnitev preveč plačanega in o prenehanju plačevanja oderuškega dela nadomestila odzvali s kratkim pojasnilom: "Gre za nerazumno tožbo." Bitka za te milijone bo na sodišču. Pomembne pa bodo tudi volitve poslancev aprila. A ker zdaj ni več skrito, kako se to plačuje, bo težje.
Gotovo pa bo tudi v času kampanje nenavadno povišanje nadomestila za gledanje TV, ki ga plačujemo vsi ljudje, pomembna tema. Je bilo to plačilo za naklonjeno poročanje v času prejšnjih volitev in za diskreditiranje vlade in Janeza Janše zadnje leto?
Letos, ko gre za vpliv na medije, položaj ne bo veliko drugačen, kot je bil pred štirimi leti, ko je levica, tako ali drugače, obvladovala skoraj vse medije. Ob POP TV in Kanalu A, torej najbolj gledanih televizijah, s pomočjo svojih tajkunov Stojana Petriča (Delo), Bojana Petana (Dnevnik) in že omenjenega Odlazka (ki zadnja leta prevzema tudi Večer) tudi celoten tisk in radijska omrežja. Volitve v medijskem okolju, kjer vsi nimajo enakih možnosti, niso poštene. A levici pred štirimi leti celo to ni prineslo zmage. Da bi pred tokratnimi volitvami nesorazmerje prikrili, so zadnje leto celo na ravni Evropske unije sprožali razprave, kako naj bi desnica pritiskala in si podrejala medije.
Za pranjem umazanega perila v tujini je bilo skrivanje dejanske umazanije.
Je to državna ali volilna komisija LDS?
Ko gre za poštenost izvedbe volitev, pa je bilo ta teden zanimivo še dogajanje na državni volilni komisiji (DVK), kjer je nekdanji poslanec LDS Dušan Vučko, ki je direktor službe komisije, ki pomaga izvajati volilne postopke, kot svetovalko za odnose z mediji zaposlil nekdanjo piarovko LDS in nekdanjo vodjo kabineta ministra Gregorja Golobiča Tino Hrastnik. V treh desetletjih takšnega svetovalca državna volilna komisija še ni imela. Lani, ko ni bilo volitev, bi celo leto gledal v zrak. Član LDS je bil, kot sta bila Vučko in Hrastnikova, nekoč tudi Robert Golob, ki se letos poskuša kot "nov obraz" z lastno stranko. Po LDS, PS in SAB.
Večine v državni volilni komisiji, kjer so zastopane vse stranke, ta teden ni zelo zmotilo, da služba DVK postaja vse bolj služba za zaposlitve LDS. Neuradno je bilo slišati celo, da je bila odločitev Vučka, ko si je za pomoč zaposlil Hrastnikovo, še dobra, ker bi za glavnega piarovca lahko pripeljal tudi novinarja Dejana Karbo, ki je trenutno brez prave piarovske službe, ker jo je izgubil na ministrstvu za šolstvo, kamor je tega občinskega svetnika SD in neuspešnega županskega kandidata te stranke kot minister pripeljal Jernej Pikalo iz SD, ki je bil v preteklosti tudi predsednik programskega sveta RTVS.
Vodenje programskega sveta RTVS, ki odloča o direktorjih in urednikih, je zadnje desetletje skoraj rezervirano za visoke politike SD. V preteklosti je bil predsednik programskega sveta celo nekdanji predsednik te stranke Janez Kocijančič, zadnja leta pa Ciril Baškovič, ki je bil, tako kot Kocijančič, funkcionar zveze komunistov že v prejšnjem režimu. Vsi so na vrhu seveda zagotavljali "neodvisnost medija". Od SDS. Kot jo na vrhu službe DVK zagotavlja Vučko s Hrastnikovo.
Kakšna pa je novinarska neodvisnost, kaže sodni postopek v Celju, kjer novinarka Eugenija Carl in urednica TVS Mojca Pašek Šetinc preganjata politika Janeza Janšo, ker je o njima nekoč, ko je bil v opoziciji, objavil tvit, da sta odsluženi Kučanovi prostitutki, ker sta objavili, da so "vidni člani SDS" v Legiji smrti. Propagandno Janši in njegovi stranki fašizem z leve podtikajo že desetletja. Tudi s pomočjo svojih novinarjev, medijev in protestnikov ob petkih, ki mahajo z napisi Smrt janšizmu ... V Dražgošah pa je tudi Kučan, ko je govoril o znamenjih fašizma, nedavno uporabil ta propagandni trik tajne politične policije iz prejšnjega sistema za boj z notranjimi sovražniki vladajoče garniture, takrat edine dovoljene partije. Ki jo je vodil Kučan.
Da ni naključje in nepovezano z novinarji, se je pokazalo, ker se je enak plakat k Smrti janšizma pojavil tudi, ko je po objavi zgodbe Carlove o članih SDS v Legiji smrti o propagandnem poročanju nameraval razpravljati programski svet. V petem nadstropju na vrhu stavbe RTVS so se, da te razprave ne bi bilo, zgodili protesti Pašek Šetinčeve, Carlove in še nekaj deset njunih privržencev med novinarji, ki so mahali s plakati in z napisom Smrt janšizmu ...
Pozneje so novinarji trdili, da sta ta napis na protest novinarjev pretihotapila leva aktivista mimo njih. Možnost, da bi se tam med novinarji lahko pojavila naključno, je bila popolnoma enaka ničli.
Je pa Janša, ko je omenjal ceno propagandnega poročanja Carlove in urednikovanja Pašek Šetinčeve v nekaj deset evrih, zgrešil ocene vsot.
Pretakajo se desetine milijonov evrov.
In letos bodo vsote višje.
231