Nova počastitev Janeza Stanovnika, velikega in ognjevitega nasprotnika slovenske osamosvojitve!

To je čista in nesramna izmišljotina! To, kako je Stanovnik v dvoletni funkciji predsednika socialistične Slovenije ognjevito nasprotoval naši osamosvojitvi, sem dokumentiral v knjigi Pravi obraz Janeza Stanovnika. V nadaljevanju bom navedel samo nekaj primerov njegovega strastnega zavzemanja za socialistično Jugoslavijo.                          

Že v nastopnem govoru, 6. maja 1988, v slovenski skupščini je glede Jugoslavije Stanovnik izjavil: "Federativna, socialistična in samoupravna Jugoslavija je naša skupna domovina. Na tej opredelitvi stojimo in pademo. Za to in tako opredelitev smo se odločili v osvobodilni borbi in revoluciji ... Vsak poizkus odstopanja od teh temeljnih opredelitev naleti neizbežno na plebiscitarni odpor slovenskega naroda."

Glorifikacijo Jugoslavije je nadaljeval 28. junija 1988 v intervjuju za zagrebško revijo Danas. Na vprašanje novinarja Mirka Galića, zakaj slovenski politiki, Kučan in ostali, v zadnjem času tako pogosto poudarjajo, da je Slovenija za Jugoslavijo, in kaj misli o tej potrebi dokazovanja, je Stanovnik odgovoril: "V svojem nastopnem govoru sem rekel, verjemite mi, da sem to rekel iz duše in srca, da jaz na jugoslovanski usmeritvi tako stojim kot padem. Lahko danes v mene strelja, kdor hoče, toda od jugoslovanske usmeritve ne bom odstopil, dokler bom živ."          

Preskakujem v leto 1989 in aprila tega leta je v Ljubljano pripotoval novinar titograjske Pobjede Vladan Mičunović in opravil več kot dvourni razgovor z Janezom Stanovnikom, ki je nato v obliki dvostranskega intervjuja izšel v nedeljo, 9. aprila. Pobjeda je tega dne intervju najavila že na prvi strani in tako so lahko bralci, že ko so prijeli časopis v roke, zagledali naslov intervjuja Jugoslavija je pitanje života i smrti (Jugoslavija je vprašanje življenja in smrti) in nekaj udarnih Stanovnikovih stavkov, kot npr. najbolj znanega, s katerim se je moral Stanovnik ukvarjati do smrti in težko, da bo kdajkoli pozabljen, namreč da bi bila odcepitev Slovenije samomor.                                                                                                                              

Najbolj razvpiti del intervjuja je torej del, kjer Stanovnik spregovori o položaju Slovenije v Jugoslaviji. Najprej poudari, da je pravica do samoodločbe in odcepitve neodtujljiva pravica, druga reč pa je, da ta pravica "pri nekaterih nujno zbuja vtis, da bi se radi odcepili", čemur pa "jaz nasprotujem", kajti ob prevzemanju vodenja slovenskega predsedništva je dejal, da je "Jugoslavija naša skupna domovina ... na tem stojimo in pademo". Dalje: "Nekateri se s tem želijo igrati in izsiljevati. Za njih je to politikantska igra," Stanovnik misli na slovensko opozicijo in nadaljuje: "Jaz se s tem ne morem igrati. Zame je to vprašanje življenja in smrti. To je nekaj, o čemer ni diskusije. Za razliko od opozicije imam jaz drugačno razumevanje Jugoslavije, drugačen odnos do Jugoslavije." In še: "Zame bi bila odcepitev Slovenije samomor. To bi bilo navzkriž z zgodovinskimi interesi slovenskega naroda."  

Čez slabih deset dni, 20. aprila 1989, najdemo Janeza Stanovnika v Sarajevu. Tam je imel nastop v prepolni dvorani Doma mladih. Pogovor je vodil Vladimir Mijović, novinar časopisa Oslobođenje. Zopet je glorificiral Jugoslavijo, kar je sicer bilo v mnogonacionalni BiH več kot pričakovano, citiram: "Jugoslavija je naša skupna domovina in na tej opredelitvi stojimo ali pademo. Jaz sem že dejal, da bi vsak poskus odcepitve bil samomor za slovenski narod. Jaz ne vem, kaj skriva knjiga zgodovine, toda na tem stališču stoji celo vodstvo." 

Janez Stanovnik je umrl leta 31. januarja 2020. Foto: STA ,

Konec maja 1989 najdemo Janeza Stanovnika v Titogradu. Tu je imel javno tribuno pred prepolno dvorano mladinskega doma (600 poslušalcev) in še enkrat toliko bi jih bilo, če bi nastopil v večji dvorani. In tu je zopet ponovil, da "ko sem pred enim letom prevzemal ta mandat v Sloveniji, sem rekel, da je Jugoslavija naša skupna domovina in na tem vztrajam tudi zdaj ... Moja teza je, da je odcepitev isto kot samomor. To bi bil samomor za vsako republiko, ne samo za Slovenijo." 

Dodal bi še to, da se je Stanovnik v zaključevanju svojega mandata februarja leta 1990, tik pred prvimi povojnimi demokratičnimi volitvami v Sloveniji, na katerih je zmagal Demos s sloganom za samostojno državo, konec tega meseca v Beogradu sestal z Lawrenceom Eagleburgerjem, namestnikom državnega sekretarja za zunanje zadeve ZDA. Prisoten je bil tudi ameriški veleposlanik Warren Zimmermann. O tem sestanku, ki je trajal uro in pol, je bila narejena uradna zabeležka. V njej lahko med drugim preberemo, da je veleposlanika Zimmermanna zanimalo, "kakšno je sedanje stališče v Sloveniji do odcepitve". Stanovnik je odgovoril, "da se je v zadnji javni anketi več kot 50 odstotkov anketiranih opredelilo na en ali drugi način za odcepitev". Veleposlanik je to komentiral z vprašanjem, če bi ti ljudje isto ali drugače glasovali na eventualnem referendumu, ki bi resnično odločal o odcepitvi. Predsednik Stanovnik je dejal, da v trenutku, ko ljudje reagirajo predvsem emotivno, tak referendum sploh ne bi bil primeren. Zdaj pa je Lawrenca zanimalo, "če ima Slovenija bodočnost kot neodvisna država in kako bi reagirale zvezne institucije v primeru poskusa odcepitve Slovenije". Nič kaj "odcepitveno" navdušeni Stanovnik je odgovoril takole: "Poudaril je, da bi odcepitev imela brez dvoma vrsto neželjenih posledic. Za sedanje politično vodstvo Slovenije odcepitev ne predstavja realne alternative."  

In zdaj se lahko vprašamo: Ali je to, kar sem dokumentiral, resnično (po Pirjevcu) Stanovnikovo odločno sodelovanje v najbolj kritičnih letih našega osamosvajanja oz. sodelovanja pri tem podvigu? Seveda bi človek ob taki Pirjevčevi nesramnosti lahko samo zamahnil z roko ali zmignil z rameni, če ne bi ta novi Pirjevčev falsifikat, namreč tudi v njegovi knjigi o Titu jih kar mrgoli, škodoval tej mladi državi, saj bi morali naši izobraženi ljudje skrbno paziti, kaj govorijo o nastanku države, če je nočemo zapraviti, ampak jo, nasprotno, hočemo dolgoročno razvijati in ohraniti.