SiolNET. Siol Plus Kolumne
0,47

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Urbani portreti

Najcenejše zdravilo na svetu

0,47

termometer

spanje, postelja
Kolumnist Siol.net Samo Rugelj tokrat piše o dokazanih koristih spanja. Foto: Thinkstock

Pozorno preberite spodnji odstavek: "Znanstveniki so odkrili revolucionarno zdravilo, ki podaljša življenje, krepi spomin in ustvarjalnost, nas naredi privlačnejše, poskrbi, da ostanemo vitki, in zmanjša željo po hrani. Varuje nas pred rakom in demenco, odganja prehlad in gripo, znižuje tveganje za srčni napad in kap, da sladkorne bolezni niti ne omenjamo. Počutili se boste celo srečnejše, manj depresivne in manj tesnobne. Vas zanima?"

Čeprav se sliši pretirano, vse besede v tem izmišljenem oglasu držijo. Zapisal jih je ameriški raziskovalec Matthew Walker, ki je prepričan, da seveda marsikdo kljub znanstvenim dokazom ne bi verjel, da tako zdravilo res obstaja. Tisti, ki bi v to verjeli, bi bili za tako zdravilo seveda pripravljeni porabiti precejšnje vsote denarja. Delnice farmacevtske družbe, ki bi začela ponujati takšno zdravilo, bi nemudoma švignile v nebo.

Seveda pa ta oglas ne opisuje kakšne čudežne tablete ali kapsule. Opozarja zgolj na to, kaj so dokazane koristi … Celonočnega spanja.

Hoja Siol Plus Samo Rugelj: Kdor ne hodi, naj ne teče

Spanje dandanes

V turboprehitrem tempu današnjega časa se zdi spanje nekaj preživetega, nepotrebnega in nekonkurenčnega. Tisti, ki normalno dolgo spi – in si torej privošči priporočenih osem ur spanja – v sedanji družbi že skoraj velja za nekoga, ki zapravlja dragoceni čas, ne ve, kaj bi počel sam s seboj, in je bolj ali manj lenobnež brez resnega življenjskega načrta. Zato seveda marsikdo pravi, da redno spi manj kot šest ur na dan in ob tem povsem normalno deluje.

"Tisti ki normalno dolgo spi – in si torej privošči priporočenih osem ur spanja – v sedanji družbi že skoraj velja za nekoga, ki zapravlja dragoceni čas, ne ve, kaj bi počel sam s seboj in je bolj ali manj lenobnež brez resnega življenjskega načrta." "Tisti ki normalno dolgo spi – in si torej privošči priporočenih osem ur spanja – v sedanji družbi že skoraj velja za nekoga, ki zapravlja dragoceni čas, ne ve, kaj bi počel sam s seboj in je bolj ali manj lenobnež brez resnega življenjskega načrta." Foto: Pixabay

Tudi čas pred spanjem in takoj po vstajanju je, vsaj v toku delovnega tedna, vse bolj namenjen takšni ali drugačni (delovni) aktivnosti: ali da zvečer pred spanjem pregledujemo zadnja sporočila na telefonu in/ali računalniku ali da se tega lotimo navsezgodaj zjutraj, ko še ne povsem budni že zremo v svetleči zaslon in poskušamo razbrati, kaj novega piše na njem. Tudi naše spalnice pogosto niso povsem zatemnjene, ker nam različna svetlobna telesa (radijske budilke, telefoni, nočne lučke itn.) osvetljujejo prostor in nam še tako motijo spanec.

predor Karavanke Siol Plus Samo Rugelj: Druga cev Karavank, drugi tir in drugi NUK

Še ne tako daleč nazaj smo imeli v naših krajih veliko več teme, saj je na primer elektrika k nam prišla šele pred dobrimi sto leti. Prve električne luči so po Sloveniji zasvetile leta 1883. Prvo električno javno razsvetljavo smo na Slovenskem dobili leta 1888 ob obisku prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega, ko so osvetlili mesto Maribor (prava električna javna razsvetljava je v to mesto prišla dobrih 30 let pozneje, leta 1920). V Ljubljani pa je prva električna luč zagorela šele leta 1898, ko je mesto dobilo elektrarno na parni pogon.

Zdaj imamo seveda na voljo neomejeno količino umetne svetlobe, tako zvečer kot tudi zjutraj, in ritem našega življenja se je posledično začel dramatično spreminjati, kar je še najbolj vidno v zimskih mesecih, ko so dnevi še vedno zelo kratki in je zunaj veliko teme. To lepo ponazarja tudi zgodnje vstajanje naših otrok.

s Siol Plus Samo Rugelj: Ne gre samo za to, da preživiš. Gre za to, kako živiš.

Prezgodnje vstajanje otrok?

Sam imam budilko nastavljeno nekaj minutk čez sedmo zjutraj, tako da lahko elegantno in brez hitenja postorim jutranje reči ter pravočasno začnem delo. Če se že zjutraj odpravim v službo, sem tako približno ob pol devetih že v pisarni, če – tako kot danes – pred odhodom na delo še nekaj časa pišem doma, sem za računalnikom že pred osmo zjutraj.

"Ko malo po sedmi torej vstanem, našega otroka večinoma že ni več doma. Ura ji zvoni nekaj po šesti zjutraj in po kar nekaj jutranjih opravkih, ki jih ima današnja mladina, da se pripravi za tekoči delovni dan, in ob uporabi dokaj hitrega skiroja, zapusti dom nekaj minut pred mojim vstajanjem." "Ko malo po sedmi torej vstanem, našega otroka večinoma že ni več doma. Ura ji zvoni nekaj po šesti zjutraj in po kar nekaj jutranjih opravkih, ki jih ima današnja mladina, da se pripravi za tekoči delovni dan, in ob uporabi dokaj hitrega skiroja, zapusti dom nekaj minut pred mojim vstajanjem." Foto: Getty Images

Ko malo po sedmi torej vstanem, našega otroka večinoma že ni več doma. Ura ji zvoni nekaj po šesti zjutraj in po kar nekaj jutranjih opravkih, ki jih ima današnja mladina, da se pripravi za delovni dan, in ob uporabi precej hitrega skiroja zapusti dom nekaj minut pred mojim vstajanjem. Tako je pred pol osmo že v šoli na svojih prvih jutranjih obveznostih. To se ponavlja iz tedna v teden, večino dni v šolskem letu.

Knjižni sejem 2018, knjige, knjiga Siol Plus Dobro leto za domače knjige

Prej omenjeni Matthew Walker trdi, da tako rano vstajanje otrok in zgodnje začenjanje šolskih obveznosti še zdaleč ni zdravo. Ob odraščanju, ki je ključno tudi za dokončno nevronsko formiranje mladih možganov, se adolescenti po njegovem, poleg preostalega, tako spopadajo z dvema pomembnima izzivoma. Prvi je sprememba v njihovem cirkadianem, torej dnevno-nočnem življenjskem ritmu, drugi pa je nič drugega kot ravno zgodnji začetek pouka. Zadnje ima Walker za eno od bolj škodljivih, celo najbolj nevarnih dejstev običajnega življenja sodobne mladine.

Morda boste vprašali: pa kdo je ta Matthew Walker?

Luka Dončić Siol Plus Samo Rugelj: "Pa kdo je ta Luka Dončić?"

Zakaj spimo

Matthew Walker ni kdorkoli. Je eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za raziskovanje spanja, nekdanji psihiater na Harvardu, zdaj pa že kar dolgo profesor nevroznanosti in psihologije na Berkeleyju. Proučevanju spanja je posvetil zadnji dve desetletji strokovnega življenja, svoje izsledke pa objavil v knjigi Zakaj spimo, ki je sedaj v prevodu Mojce Vodušek izšla tudi pri nas (pri založbi Mladinska knjiga). To je njegova prva knjiga na sploh, kar se ji več kot pozna v dobrem smislu, saj gre za zavzeto napisano, natančno in celovito zastavljeno poljudnoznanstveno delo, ki potegne skupaj vsa dosedanja dognanja o enem od največjih paradoksov naših življenj: dejstvu, da moramo približno tretjino dneva dobro prespati, če želimo preostali dve tretjini kar najbolje delovati.

"Walker trdi, da zaradi slabe ozaveščenosti marsikdo med nami ne ve, kako čudežno zdravilo je v resnici spanje. Spanje je namreč po njegovem tako imenovani univerzalen zdravilec in rešitev za večino telesnih ali duševnih tegob." "Walker trdi, da zaradi slabe ozaveščenosti marsikdo med nami ne ve, kako čudežno zdravilo je v resnici spanje. Spanje je namreč po njegovem tako imenovani univerzalen zdravilec in rešitev za večino telesnih ali duševnih tegob." Foto: Getty Images

Seveda Walker ob tem ne trdi, da je nekakšen moderni orakelj za spanje. Po njegovem je o blagodejnih učinkih spanca marsikaj povedal že Shakespeare v svojem Macbethu, kjer v drugem dejanju o spanju preroško pravi (v prevodu Otona Zupančiča):

"– nedolžno spanje,

ki zmedeni klobčič skrbi razpleta,

smrt dannadnevnega življenja, kopel

težavam bridkim, balzam bolnim dušam,

zlóžek drugi vélike prirode,

jedilo glavno na življenja slavju –"

Bohemian rhapsody/Film PR Siol Plus Samo Rugelj: Najbolj gledan in pa najboljši film letošnjega leta

Knjiga Matthewa Walkerja Zakaj spimo je v slovenskem prevodu Mojce Vodušek nedavno izšla pri založbi Mladinska knjiga. Knjiga Matthewa Walkerja Zakaj spimo je v slovenskem prevodu Mojce Vodušek nedavno izšla pri založbi Mladinska knjiga. Foto: zajem zaslona Walker trdi, da zaradi slabe ozaveščenosti marsikdo med nami ne ve, kako čudežno zdravilo je v resnici spanje. Spanje je namreč po njegovem tako imenovani univerzalen zdravilec in rešitev za večino telesnih ali duševnih tegob. Pomanjkanje spanja med drugim po njegovem namreč povzroča težave srčno-žilnega sistema in viša krvni pritisk, spodbuja sladkorno bolezen in rejenje, celo debelost, zmanjšuje reproduktivno funkcijo, slabi imunski sistem, vpliva na DNK ter dejavnosti in izpis genov ter napada celo telesno zgradbo genskega materiala. Najbolj pa seveda vpliva na naše kognitivne sposobnosti, kar je še posebej očitno v kombinaciji z uživanjem alkohola.

To se odraža pri prometnih nesrečah, ki se zgodijo v poznih nočnih in zgodnjih jutranjih urah: če ste neprespani in še pod vplivom alkohola, je, kot kaže ena od študij, kar tridesetkrat bolj verjetno, da zapeljete s ceste, kot je to pri običajnem vozniku. V Ameriki število prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom presega skupno število tistih, ki se zgodijo zaradi alkohola in mamil.

"Nekoč sem rad govoril," pravi Walker po dveh desetletjih proučevanja spanja, "da je spanje ob prehrani in telesni vadbi tretji steber zdravja." Zdaj je spremenil svoje mnenje. Spanje po njegovem ni le steber, temveč temelj, na katerem stojita druga dva stebra. Če odstranimo to podlago ali jo le malo oslabimo, bosta po njegovem skrbno prehranjevanje in telesna vadba postala tako rekoč neučinkovita.

branje novice računalnik Siol Plus Samo Rugelj: Spletne prevare in druge digitalne prigode

"12 pravil za zdravo spanje!"

Walker svojo knjigo sklepa z 12 nasveti za zdravo spanje, ki jih je vsekakor dobro vsaj deloma vključiti v svoje življenje. Ti so:

1. Izogibajte se kofeinu in nikotinu; učinki kofeina povsem izzvenijo šele osem ur po zaužitju. Tudi nikotin je poživilo, zato imajo kadilci pogosto rahel spanec.

2. Telesna vadba je odlična, a ne prepozno v dnevu; večino dni poskušajte vaditi vsaj 30 minut, vendar ne pozneje kot dve ali tri ure pred spanjem.

3. Izogibajte se alkoholu pred spanjem; kaj več kot kozarec alkohola pred spanjem vas lahko oropa spanja REM in vas drži v rahlih fazah spanca.

4. Izogibajte se obilnim obrokom in napitkom pozno zvečer; lahke obroke lahko zaužijete, težjih pač ne.

5. Če je mogoče, se izogibajte zdravilom, ki odložijo ali motijo spanje; nekatera od zdravil lahko zelo vplivajo na spanje.

6. Ne počivajte po tretji uri popoldan; kratek popoldanski dremež je več kot koristen. Če je prepozen, boste zvečer teže zaspali.

7. Pred spanjem se sprostite; ne prenatrpajte si večera z obveznostmi, tako da vam ne ostane nič časa zase.

8. Pred spanjem si privoščite vročo kopel; upad telesne temperature po njej bo privabil občutek zaspanosti.

9. Zatemnjena spalnica, hladna soba, prostor brez elektronskih naprav; znebite se vsega v spalnici, kar bi vas lahko motilo pri spanju.

10. Dovolj se nastavljajte soncu; dnevna svetloba vsaj pol ure na dan je ključna za uravnavanje vsakodnevnega vzorca spanja.

11. Ne ležite budni v postelji; če ste po več kot 20 minutah še vedno budni, vstanite ter počnite kaj sproščujočega, dokler ne postanete zaspani.

12. Držite se urnika spanja; če si boste zapomnili le enega izmed teh nasvetov, naj bo to ta: zaspite in zbudite se vsak dan ob istem času. Ljudje smo bitja navade in težko sprejmemo spremembe v vzorcu spanja. Za odhod v posteljo si nastavite budilko. Za čas bujenja si jo pogosto nastavimo, za čas spanja pa to le redkokdaj storimo.

Morda si bomo pri nas doma priskrbeli še večerno budilko.

Vino Siol Plus Samo Rugelj: Najnevarnejši vikend v letu
Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Denisa / 29.01.2019. ob 08:07 0 0

    Nisem sigurna, zakaj navajate, da je gospod ameriški znanstvenik, saj je v resnici Anglež, ki pa res dela v Ameriki. Sicer pa knjigo toplo priporočam v branje.

    0 0
delitve: 155
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin