To sta dekleti, ki jima je Anže Kopitar namenil dobrih pet tisočakov

Na 5. dobrodelnem golfovskem turnirju Anžeta Kopitarja, ki je prejšnji konec tedna potekal na Bledu, se je na večerni licitaciji nabralo skoraj 40 tisoč evrov.

Sredstva bodo razdelili na pet delov, od tega bodo 5.500 evrov namenili Leni Gabršček in Jani Ferjan, članicama slovenske reprezentance v sedeči odbojki, ki bosta sredstva namenili za financiranje pasivne ročne proteze, prilagojene za igranje odbojke.

Jana in Lena, obe brez ene roke in obe članici paraodbojkarske reprezentance

Starejša polovica športnega dueta je Jana Ferjan, 36-letna Ižanka, ki je že od rojstva brez desne roke. "Roka se preprosto ni razvila, vzroka pa ne pozna nihče, imam le del komolca," pojasnjuje Ferjanova, ki odbojko trenira v prostem času. Sicer je zaposlena, v šali pa dodaja, da je gimnazijska maturantka s slabo vestjo zaradi nedokončanega študija ruščine in španščine.

Zanimivo je, da je njena vzornica prav Lena Gabršček, kar 15 let mlajša soigralka pri sedeči odbojki. "Ne samo, da je Lena odlična igralka in ima pri odbojki sede precej daljši staž kot jaz, ravno od nje se lahko učim posameznih elementov igre," pravi. Oba sta namreč brez ene roke, zato je opazovanje Lenine tehnike za Jano zelo koristno in učinkovito.

Mlajša polovica odbojkarskega dueta je torej Lena, 21-letna Celjanka, ki se večino dneva posveča študiju psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tudi Lena se je rodila brez roke pod komolcem, zato že od šestega meseca starosti nosi ročno protezo.

"Najprej je proteza služila bolj zdravemu razvoju in temu, da sem se lahko plazila, ne da bi pri tem trpela hrbtenica, pozneje pa sem dobila bolj funkcionalne proteze z možnostjo premikanja prstov, kar mi še danes lajša številna opravila."

Zametki ideje na URI Soča

Ideje za donacijo sredstev, ki bi jih zbrali na licitaciji na Kopitarjevem golfovskem turnirju, ki vsako leto pritegne številne znane obraze iz sveta športa in gospodarstva, so se domislili na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča.

"Anže Kopitar z URI Soča sodeluje že drugo leto in tam so nekako presodili, da bi bili midve z Leno primerni kandidatki za sredstva, saj protezi uporabljava pri igranju sedeče odbojke, kjer je izraba veliko večja kot pri standardni uporabi 'estetske' proteze," je pojasnila Ferjanova, ki je v svet odbojke sede padla povsem po naključju.

"Vedela sem sicer, da ta šport obstaja, vendar sem bila prepričana, da je primeren samo za ljudi s poškodbami ali amputacijami nog. Le kaj jim bo nekdo, ki mu manjka še roka?" se je spraševala.

"No, na srečo sem se motila," pravi. "Po zanimivem spletu okoliščin sem med iskanjem skupine za rekreativno igranje stoječe odbojke – osnov sem se naučila že v osnovni šoli, kjer smo pri urah telovadbe večinoma igrali odbojko – pred dobrim letom in pol spoznala žensko reprezentanco odbojke sede in se takoj zaljubila v igro."

Brez miganja, ni življenja

Tudi Lena je s športom povezana že od mladih nog. Pravi, da si življenja brez miganja ne predstavlja. Dejstvo, da je rojena brez ene roke, je ni nikoli oviralo, niti ustavilo pri uresničevanju njenih sanj.

"Glede na to, da sem po naravi precej trmasta, nisem nikoli dovolila, da bi mi kdorkoli vcepil v glavo, da česa ne zmorem. Preizkusila sem se že v mnogo športih in izkazalo se je, da moja invalidnost nikjer ni bila ovira," razlaga.

"Glede na to, da sem brez leve roke, je odbojka najbrž res nekoliko 'nepriročna' izbira, saj bi se bilo gotovo veliko lažje ukvarjati s športom, ki ne zahteva tolikšne uporabe rok. A nikoli mi niso ustrezali premalo zahtevni izzivi, poleg tega pa mi je odbojka že od nekdaj najbolj pri srcu. Mislim, da bom v športu vztrajala še dolgo, saj me sprošča in polni z energijo," je povedala simpatična kodrolaska, ki se je slovenski paraodbojkarski reprezentanci pridružila pred šestimi leti in od takrat Slovenijo zastopa na vseh največjih tekmovanjih.

Slovenska paraodbojkarska reprezentanca na svetovni lestvici trenutno zaseda visoko peto mesto. Na zadnjem evropskem prvenstvu leta 2013 so dekleta osvojila tretje mesto, na zadnjem svetovnem prvenstvu leta 2014 pa so bile sedme.

Cilj: nastop na paraolimpijskih igrah v Riu

Njihove ambicije so tudi za prihodnje obdobje dokaj visoke. Prva stopnička, ki jo morajo prestopiti, jih čaka že novembra na evropskem prvenstvu v Podčetrtku, prihodnje leto pa še višja, in sicer kvalifikacije za paraolimpijske igre v Riu. Za mnoge od njih bo po olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 to že drug nastop na najvišji ravni.