Sobota, 20. 5. 2023, 10.02
11 mesecev
Poljski strokovnjak o evropskem zdravstvu: Treba se je vprašati, v katero smer želite iti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,82
Andrzej Fal: Zdravljenje, kot vidimo, postaja predrago in v nekaterih državah v Evropi si kmalu teh stroškov iz javne blagajne ne bodo mogli več privoščiti.
S staranjem prebivalstva se povečuje delež nenalezljivih kroničnih bolezni, v povezavi s tem pa tudi potreba po večji finančni in zdravstveni pomoči, je na nedavnem posvetu strokovnjakov o sodobnih zdravstvenih politikah v Ljubljani izpostavil strokovnjak pulmologije in javnega zdravstva Andrzej Fal iz varšavske osrednje klinike. Da bi rešili vse probleme v zdravstvu, bi zdravstvena reforma morala biti zelo temeljita, več pa bi morali vlagati tudi v preventivo in ljudi izobraziti o tem, kaj je zdrav življenjski slog, je še poudaril naš sogovornik.
Po desetletju stabilnega podaljševanja življenjske dobe se je pričakovana življenjska doba med letoma 2019 in 2020 opazno skrajšala, za eno leto, in je zdaj enaka povprečju Evropske unije (EU). Glavni razlog je bila visoka stopnja umrljivosti zaradi pandemije covid-19, kažejo podatki OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), medtem ko so bili pred pandemijo glavni vzroki smrti možganska kap, ishemična bolezen srca in pljučni rak.
Več kot tretjino vseh smrti v Sloveniji leta 2019 lahko pripišemo vedenjskim dejavnikom tveganja, vključno s kajenjem tobaka, slabo prehrano, uživanjem alkohola in nizko ravnjo telesne dejavnosti, k precejšnjemu številu smrti pa prispevajo tudi okoljski vidiki, kot je onesnažen zrak.
"Nenalezljive kronične bolezni so v Evropi odgovorne za več kot 90 odstotkov prezgodnjih smrti."
Preventiva je zato ključna, poudarja Andrzej Fal, saj je glede na podatke OECD v Sloveniji dolgoročno stanje skrb vzbujajoče in nezadovoljivo v primerjavi s povprečjem Evropske unije.Je zdravnik, pulmolog in ekonomist, eden izmed aktivnih in vidnejših evropskih strokovnjakov s področja javnega zdravstva in njegove ekonomike. Fal je tudi predsedujoči oddelku organizacije in ekonomike zdravstvenega sistema na Nacionalnem inštitutu za javno zdravstvo v Varšavi.
Profesor Fal, kateri so največji izzivi za zdravstvene sisteme v Evropski uniji?
Dejstvo je, da se družbe, predvsem v Evropi, starajo, zato se srečujemo z vedno več t. i. nenalezljivimi kroničnimi boleznimi, boleznimi, ki so povezane z našim vedenjem in se osredotočajo na vedenjske dejavnike tveganja.
Na splošno so to bolezni življenjskega sloga. Nekoč smo jim rekli zahodne bolezni, civilizacijske bolezni, ampak gre predvsem za nenalezljive kronične bolezni, ki se razvijajo skozi vse življenje. V Evropi so odgovorne za več kot 90 odstotkov prezgodnjih smrti. To je najpomembnejša stvar, s katero se moramo spoprijeti kot zdravstveni sistem celotne Evrope.
In kako države rešujejo te probleme?
Za zdaj jih ne, ker so vsi izdatki, torej ko govorimo o vlaganju v zdravstvu, namenjeni medicini. Ob tem je nekaj denarja treba preusmeriti v preventivno medicino, da bi preprečili razvoj nenalezljivih kroničnih bolezni. Kajti zdravljenje, kot vidimo, postaja predrago in v nekaterih evropskih državah si teh stroškov iz javne blagajne kmalu ne bodo mogli več privoščiti.
Katera država v Evropski uniji pa največ vlaga v zdravstvo?
Če govoriva o vlaganju ali porabi denarja za zdravstvo, morava upoštevati porabo za vso medicino, ki običajno predstavlja 90 odstotkov kurativne medicine, v preventivno medicino pa se v vseh državah vlaga premalo. Recimo, da obstajajo države, zlasti nordijske države, Švedska in Norveška, ki v preventivno medicino vlagajo veliko več kot mi na Poljskem, na primer. A ta premik bi moral biti še izrazitejši, kot je trenutno.
Na primer, na Poljskem je zgolj od dva do tri odstotke celotnega proračuna za zdravstvo na posameznika namenjenega preventivi, kar je radikalno nizko, ta odstotek bi moral biti okoli 20 odstotkov. Pri teh številkah bi bili čez 10 ali 15 let mogoči vidni učinki. Težava je torej v tem, da je treba najprej vlagati v preventivo in to početi naslednjih 10, 15 let. Ampak to se ne dogaja.
"V preventivno medicino v vseh državah vlagajo premalo."
In kam se uvršča Slovenija?
V Sloveniji ne vlagate veliko več kot mi. Mislim pa, da imate na prebivalca boljše rezultate …
Kaj pa lahko storimo, da bo zdravstveni sistem tudi v Sloveniji vzdržen, učinkovitejši? Kako bi ga lahko izboljšali?
Če je kurativna medicina res vezana na proračun, je pametno vlagati v preventivo. Prvi korak je vedno izobraževanje: zdravstvena vzgoja, izobraževanje o življenjskem slogu. Začeti je treba že v vrtcih, osnovnih šolah. Izobraževanje odraslih, ki so stari 20 ali 30 let, je prepozno. Seveda jih lahko še vzgajamo, a če nismo začeli v otroštvu, ne bomo tako učinkoviti.
"Vsi poznamo pravila, težava pa je v tem, da s tem ljudi ne seznanimo."
Drugi korak je preprečevanje izpostavljenosti, kar je povsem neboleče. "Prosim, ne dovolite jim, da začnejo kaditi, ne dovolite jim, da začnejo piti, ne dovolite jim, da se prenajedajo s sladkarijami, in tako naprej." Vsi poznamo pravila, težava pa je v tem, da s tem ljudi ne seznanimo. Kajti ko začnejo piti, kaditi, jesti sladkarije in se nezdravo prehranjevati, nam preostane le še zadnji korak preventive, to je zmanjševanje škode, ker je škoda že nastala. In edino, kar lahko storimo, je, da plačujemo zdravila za zdravljenje, ker imajo ti ljudje že razvite pljučne bolezni, srčne bolezni, ledvične bolezni. Sistemu plačujemo za zdravljenje, ko bi lahko vlagali v zmanjševanje škode.
Poglejva alkohol; prekomerno pitje oziroma pitje pijač z visoko vsebnostjo alkohola je najslabše. Zamenjava pijače z nižjo vsebnostjo alkohola bi bilo le sledenje temu, da bi ljudje zaužili manj in tako zmanjšali škodo. Cigarete; vemo, kako škodljive so, a na trgu obstajajo tudi drugi izdelki, ki sicer niso neškodljivi, so pa manj škodljivi kot navadne cigarete.
Za tiste torej, ki ne morejo in nočejo opustiti kajenja, so te metode zmanjševanja škode izredno pomembne za njihovo kakovost življenja.
Kaj je večji "problem" za državo – da se kot družba staramo ali da medicina še vedno ni dovolj uspešna pri preprečevanju bolezni, ki vodijo v prezgodnjo smrt?
Drži, da se kot družba staramo, in to ima več posledic. Ne potrebujemo le več zdravljenja, saj ima običajno vsak starejši med nami eno, dve ali celo tri nenalezljive kronične bolezni. To je le ena plat.
Drugo dejstvo je, da je vse večji odstotek prebivalstva v pokoju. To torej znižuje število delovno aktivne populacije, ki bi morala zaslužiti dovolj in ustvariti dovolj BDP (bruto domačega proizvoda, op. a.), da preživi sebe, mlade in vedno večjo bazo upokojencev. Javne finance so pod pritiskom in mislim, da se bo ta pritisk v prihodnjih letih povečal.
"Tako Slovenija kot Poljska imata premalo zdravnikov. Položaj z medicinskimi sestrami je v Sloveniji nekoliko boljši."
Več denarja ko porabimo za zdravstvo, dlje živimo. Je to res?
Ja. Ko porabimo več denarja, lahko pozdravimo več bolezni. Lahko jih pregledamo, spremljamo in prej ugotovimo, da smo bolni. Na voljo imamo več zdravljenja, več zdravil, več tehnik. A to je spet le en vidik. Če bi bilo res tako, bi ljudje v najbogatejših državah na svetu živeli 200 let.
Torej, živeti moramo bolj zdravo. Če ne bomo, medicina ne pozna nobenih orodij, ki bi lahko odpravila škodo, ki jo našemu organizmu povzročamo s kajenjem, čezmernim pitjem, nezdravo prehrano in neaktivnostjo.
Kako pa je pandemija covid-19 vplivala na zdravstveni sistem? Katere slabosti je razkrila?
Vsako leto v svetu prezgodaj umre 41 milijonov ljudi. Zaradi pandemije covid-19 smo imeli sedem milijonov dodatnih smrti. To je velika tragedija, ki se je bomo dolgo spominjali. Covid je razkril tudi mnoga poslabšanja zdravja ljudi s kroničnimi boleznimi. Prej so zdravnika obiskovali enkrat, dvakrat mesečno, v večini držav, zlasti v Evropi, pa je bila v času pandemije večina bolnišnic "zaprtih", nekateri ambulantni oddelki niso bili na voljo vsaj šest, 12, 24 mesecev, odvisno od države, odvisno od predpisov o zaprtju.
Ti pacienti so bili prikrajšani za oskrbo. In če dve leti niso dobili primerne oskrbe, se je njihovo stanje poslabšalo. Ostali so brez postopkov, brez potrebne diagnostike. Njihovo zdravljenje bo zdaj zahtevalo več denarja, ker so bolj zboleli. Potrebnega bo več truda kot pred pandemijo. Poglejva primer zdravljenja KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen, op. a.) – razlika med stroški zdravljenja pred pandemijo in po njej so odvisni od zdravstvenega varstva. Dve ameriški agenciji sta izračunali, da je razlike za šest milijard dolarjev. Menim, da je znesek precenjen, a v svetovnem merilu je res ogromen. In vsaka država, Slovenija, Poljska, ima svoj delež v tem dolgu, ki ga bomo morali vrniti.
Pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Kako resen je ta problem v EU?
Tako Slovenija kot Poljska imata premalo zdravnikov. Položaj z medicinskimi sestrami je v Sloveniji nekoliko boljši.
"Čez 15, 20 let bo afriška celina edini prostor, od koder bomo lahko uvažali delovno silo."
Rekel bi, da je Slovenija na nekoliko varnejši stran kot Poljska, a kljub temu obe državi nujno potrebujeta zdravnike.
Čeprav število prebivalcev v svetu narašča, se prebivalstvo Evrope zmanjšuje. Prebivalstvo Severne Amerike se zmanjšuje. Azijsko prebivalstvo ne narašča več tako kot pred nekaj leti.
Edina vzpenjajoča se celina je Afrika. Gre za makroekonomske špekulacije, a čez 15, 20 let bo afriška celina edini prostor, od koder bomo lahko uvažali delovno silo. O tem moramo razmišljati takoj, saj se to ne bo zgodilo čez sto let. Potrebovali bomo to pomoč. V prihodnjem desetletju bomo potrebovali te delavce iz Afrike in tudi Azije. Zato se moramo končno odločiti, v katero smer gremo.
Katere bolezni so glavni vzrok umrljivosti v EU? In kakšno breme predstavljajo druge kronične bolezni, na primer sladkorna bolezen, debelost?
Morilec številka ena v svetu so KVB (srčno-žilne bolezni), rak je na drugem mestu, na tretjem KOPB, v Evropi večinoma zaradi posledic kajenja cigaret, v afriških in azijskih državah jugovzhodne Azije pa večinoma zaradi ekoloških odpadkov. Tam organske snovi sežigajo v svojih gospodinjstvih in zato dobijo KOPB.
Spraševali ste o sladkorni bolezni in debelosti, ker sta pogosto ujeti skupaj ... Da, sladkorna bolezen narašča, trenutno se sicer ne uvršča med prvih pet vzrokov umrljivosti, vendar narašča zelo zelo hitro. Je tudi zelo dober primer tega, o čemer sva že govorila – sladkorna bolezen je 80-odstotno odvisna od življenjskega sloga, naše prehrane, načina življenja, gibanja in debelosti.
Debelost je bolezen in dejavnik tveganja za številne druge bolezni. Debeli ljudje so bolj nagnjeni k hipertenziji (zvišan krvni tlak, op. a.). Bolj so nagnjeni k več vrstam raka in k srčnemu popuščanju.
Z vidika preventive Slovenija po ocenah OECD ni uspešna – katere spodbude so primeri dobre prakse in zakaj bi morali o tem govoriti bolj kompetentno?
Mislim, da Sloveniji in Poljski ter vsem, reciva jim socialistične države srednje in vzhodne Evrope, ne gre dobro, kar zadeva preventivo. Mislim, da je razlog zelo preprost.
"Treba se je vprašati, v katero smer želite iti."
Mnogi od nas smo bili rojeni še pred spremembami in preventiva pred 40 ali 35 leti ni bila zelo priljubljena. Tako se kot družba učimo, da je to prva ali druga generacija naše družbe, ki se uči, kaj je lahko preventivna medicina in kakšna naj bi bila preventiva.
Mogoče zato nekoliko zaostajamo za preventivnimi standardi, ki veljajo v Nemčiji ali na Švedskem.
Konference, srečanja, izobraževanja, poročanje v medijih so vse načini, kako naše družbe prepričati, da se res izplača. Živeli boste dlje, živeli boste bolje, bolj boste zdravi, premožnejši – zakaj ne bi šli v to smer? Zakaj tega ne bom naredil? Ker želim preveč kaditi ali piti. Mislim, da ne.
"Treba je spodbujati preventivo in ljudi izobraževati o javnem zdravju in zdravem življenjskem slogu."
