V čem so ljubljanska javna podjetja med zadnjimi

Manj kot tri mesece časa imajo komunalna in druga podjetja, ki mesečno pošljejo na sto tisoče računov, da strankam omogočijo varnejše in preprostejše plačevanje položnic. Kdo zavlačuje in zakaj?

Foto: ZBS

Takšna mora po novem biti položnica oziroma univerzalni plačilni nalog (UPN), ki ga uporabljamo za plačevanje rednih mesečnih storitev.

Novost je koda QR (v sredini), ki omogoča popoln zajem podatkov o plačniku, prejemniku in namenu plačila. S tem omogoča sodobnejši način plačevanja položnic (mobilna banka, bankomati, plačilni avtomati,…) in preprečuje napake pri vnosu podatkov.

Javna podjetja in drugi, ki vsak mesec gospodinjstvom po državi pošljejo na sto tisoče položnic, torej z novimi nalogi omogočajo preprostejše in varno plačevanje položnic.

Čeprav so imeli več kot pol leta časa za njihovo uvedbo, vse bliže pa je tudi končni rok za migracijo na novi sistem, večina očitno ni pripravljena oziroma bo z uvedbo čakala do zadnjega.

Do konca leta manj kot tretjina

Novi nalogi s kodo QR so v slovenskem plačilnem prometu v obtoku od 3. aprila lani.

položnica, UPN QR Foto: Siol.net Tedaj so se banke in hranilnice, članice Združenja bank Slovenije (ZBS), odločile za njihovo uvedbo. Takrat je bilo določeno tudi enoletno prehodno obdobje, da bi imeli obstoječi izdajatelji dovolj časa za uvedbo novih nalogov. Končni rok je v začetku aprila.

Manj kot tri mesece pred iztekom roka večina izdajateljev še ni uvedla novih plačilnih nalogov. Med njimi so največja komunalna in elektrodistribucijska podjetja ter telekomunikacijski operaterji, z izjemo Telekoma Slovenije, ki je to naredil med prvimi že julija lani.

Glavnino prehodov so v združenju pričakovali v drugi polovici lanskega leta, vendar se to ni zgodilo. Po informacijah iz konca lanskega leta je na izdajo UPN s kodo QR prešlo zgolj 30 odstotkov vseh izdajateljev.

Podjetja, ki so uvedla nove naloge, lahko preverite na spletni strani UPN QR - izdajatelji.

Skoraj vsi, na katere smo se obrnili z vprašanji, v en glas zagotavljajo, da bodo pravočasno uvedli nove naloge.

"Že preizkušamo informacijske sisteme"

V javnem holdingu Ljubljana, pod okriljem katerega delujejo Snaga, Energetika Ljubljana, JP Vodovod-Kanalizacija in Žale, ki izdajo okoli 240 tisoč računov na mesec, so poudarili, da njihova podjetja že preizkušajo informacijske sisteme.

Snaga Foto: Matej Povše "Ocenjujemo, da bodo računi, izdani v marcu 2018 za opravljene storitve v februarju 2018, že opremljeni z UPN s QR-kodo," so pojasnili.

Tudi v koprskem komunalnem podjetju Marjetica, kjer mesečno izdajo 23.400 plačilnih nalogov za fizične osebe in 1.700 za pravne osebe, se še pripravljajo na uvedbo novega sistema. 

Trenutno so v fazi prenove in nadgradnje informacijskih sistemov, ki bodo v prihodnosti podpirali to in druge sodobnejše plačilne storitve (e-račun, …). "Predvidoma bomo del nadgradnje, ki je vezan na izdajo plačilnih nalogov s QR-kodo, končali pravočasno," so dodali.

Nobene sankcije za kršitelje

Kljub napovedim, da bodo vsi pripravljeni pred začetkom aprila, se v zadnjih tednih pojavljajo informacije, da nekaterim to ne bo uspelo. In to kljub temu, da je uvedba QR-kode po mnenju združenja tehnološko nezahtevna.

Zaradi tega jih ne bo doletela nobena sankcija. "Sankcije za izdajatelje, ki ne bodo izvedli spremembe na UPN QR, niso predvidene," so pojasnili v ZBS, ki je pristojen za uvedbo novega sistema plačevanja.

daljnovodi Foto: Vid Ponikvar Po besedah Boruta Tomažiča iz ZBS bodo nazadnje komitenti oziroma plačniki tisti, "ki bodo od izdajateljev zahtevali, da bodo lahko svoje obveznosti poravnavali z UPN QR (zaradi enostavnosti  plačevanja, ugodnejših nadomestil …)".

Ne nazadnje bi se lahko zgodilo, da kateri od obstoječih izdajateljev ne bi izvedel spremembe nalogov, vendar "bi šlo po našem mnenju za neracionalno odločitev".

"Banke in hranilnice pozorno spremljajo podatke o selitvi na nov UPN QR in svoje komitente – izdajatelje UPN pozivajo k pravočasni spremembi," je pojasnil Tomažič. O podaljšanju roka niso sprejeli nobenih odločitev.

Večji izdajatelji posebnih položnic, ki še ne omogočajo plačevanja s QR-kodo:

  • Snaga, Energetika Ljubljana, JP Vodovod-Kanalizacija in Žale (238 tisoč računov na mesec; uvedba v marcu),
  • Emona Plus ( / ; v aprilu),
  • SPL (okoli 39 tisoč; v roku),
  • Aktiva upravljanje (okoli 7.700; v roku),
  • JP Ljubljanska parkirišča in tržnice,
  • Simbio (okoli 45 tisoč; v začetku marca),
  • Marjetica Koper (25.100; v roku),
  • Komunala Ptuj,
  • Komunalno podjetje Grosuplje (okoli 15 tisoč; v marcu),
  • T-2 (125 tisoč; v začetku marca),
  • Telemach (več kot 100 tisoč; v roku),
  • Snaga Maribor (okoli 28 tisoč; v roku),
  • Mariborski vodovod (48 tisoč; v začetku februarja)

Večji izdajatelji posebnih položnic, ki so že uvedli plačevanje s QR-kodo:

  • FURS,
  • Pošta Slovenije,
  • RTV,
  • Zavarovalnica Triglav,
  • Zavarovalnica Sava,
  • Telekom Slovenije,
  • Petrol,
  • Snaga Ljubljana,
  • Nigrad,
  • ECE (Elektro Celje),
  • občine,
  • šole,
  • vrtci,
  • medobčinski inšpektorati

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.