SiolNET. Posel danes Finance
2,85

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kdo zaposlenim ne plačuje več premij za dodatno pokojnino

2,85

termometer

Pismonoša
Foto: STA

Zadnje tedne na Pošti Slovenije vre. Zaradi velike količine (neplačanih) nadur in vedno hujših pritiskov po zniževanju stroškov je pismonošam in dostavljalcem prekipelo. V začetku meseca so po Sloveniji izvedli belo stavko, kar je vodilo do neredne dostave pošte. Dejansko so delali le rednih osem ur, kar priča o njihovi preobremenjenosti.

K pomiritvi strasti med zaposlenimi zagotovo ni prispevala začasna ukinitev plačevanja premij za dodatno pokojninsko zavarovanje. Pošta je namreč nekaj manj kot 5000 zaposlenim za dodatno pokojnino prispevala 20 evrov mesečno.

Toda vodstvo se je odločilo, da vplačila z začetkom letošnjega leta zamrzne. S tem bo državno podjetje prihranilo okoli 100.000 evrov na mesec ali 1,2 milijona evrov letno.

Premije lahko dobijo za nazaj

Začasna zaustavitev plačevanja premij bo veljala za obdobje 18 mesecev, ki ga še dovoljuje pogodba s pokojninsko družbo Moja naložba, so nam pojasnili na Pošti. Dodali so, da so se tako odločili zaradi poslovnih razlogov in po dogovoru s sindikati.

"Ob primernih poslovnih rezultatih podpiramo vključenost zaposlenih v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja in plačevanje premij tako s strani delodajalcev kot zaposlenih," so povedali na Pošti Slovenije. "Ob primernih poslovnih rezultatih podpiramo vključenost zaposlenih v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja in plačevanje premij tako s strani delodajalcev kot zaposlenih," so povedali na Pošti Slovenije. Foto: STA Pošta je sicer od januarja do novembra lani ustvarila nekaj manj kot deset milijonov evrov čistega dobička, s čimer so že presegli načrtovanega za celotno lansko leto. Zato je nadzorni svet družbe januarja letos soglašal z izplačilom poslovne uspešnosti zaposlenim v višini 1,5 milijona evrov.

Tudi zato obstaja možnost, da bodo zaposleni na Pošti dobili povrnjene premije tudi za nazaj. Po naših informacijah naj bi se sindikati z vodstvom dogovorili, da bodo v drugi polovici leta pregledali poslovne rezultate. Če bodo dovolj dobri, bodo zaposleni kljub zamrznitvi v celoti dobili letošnje premije. Enako naj bi se na Pošti zgodilo že pred leti.


Preberite še:

Z denarjem za pokojnino bodo lahko tvegali tudi javni uslužbenci

V pokojninskem skladu imajo nekateri že blizu 80 tisoč evrov 

Delniška terna za varčevalce v slovenskih pokojninskih skladih


Redka podjetja ne prispevajo za dodatno pokojnino

Z zamrznitvijo premij je Pošta postala eden redkih velikih zaposlovalcev v Sloveniji, ki zaposlenim ne plačujejo (več) za dodatno pokojnino. 

Z vprašanji o plačevanju premij smo se obrnili na 19 podjetij, ki imajo vsaj 1000 zaposlenih. Od tega jih je kar 14 odgovorilo, da redno plačujejo premije. Več o tem v tabeli.

 

"V Novi KBM se zavedamo pomena pokojninskega varčevanja, saj vemo, da nam demografski kazalci niso naklonjeni, zato moramo tudi vsi posamezniki poskrbeti za finančno varnost tudi ob upokojitvi," so pojasnili v mariborski banki.

Tudi v Leku brezpogojno podpirajo varčevanje za dodatno pokojnino: "Kot odgovoren delodajalec družba Lek svojim zaposlenim financira premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v maksimalnem znesku davčne olajšave. Poleg samega financiranja premij pa namenjamo veliko pozornosti tudi rednemu osveščanju zaposlenih o pomenu varčevanja in skrbi za svojo varno prihodnost."

"Vsak delodajalec si želi lojalnih in motiviranih zaposlenih. V Petrolu se zaposleni tudi prek plačila dodatnega pokojninskega zavarovanja zavedajo, da podjetje skrbi za njihovo prihodnost, in to dviga pripadnost podjetju, motivacijo za dobro delo in dodatno inovativnost," so še pojasnili v našem največjem naftnem trgovcu.

Kdo ne plačuje

Med tistimi, ki tega ne počnejo ali pa so imeli v preteklosti sklenjene pokojninske načrte za zaposlene in so jih očitno razdrli, pa so: 

  • igralniška družba Hit, ki je v državni lasti in že dalj časa posluje slabo,
  • trgovska veriga Engrotuš, ki jo pestijo dolgovi in že od samega začetka ne dosega načrtovanih rezultatov iz dogovorov z bankami, in 
  • avstrijski Hofer, ki pospešeno raste in povečuje tako število poslovalnic kot obseg zaposlenih.

V Hoferju zatrjujejo, da so njihovi zaposleni nadpovprečno visoko plačani, ob tem pa imajo mnogo drugih ugodnosti, kot je redna božičnica. "Ker se zavedamo pomembnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja, te možnosti v prihodnosti ne izključujemo," so zatrdili.

Veliko zaposlenih se zanaša le na delodajalca

V Hitu zaposlenim ne plačujejo premij za dodatno pokojnino. V Hitu zaposlenim ne plačujejo premij za dodatno pokojnino. Foto: STA Delež zaposlenih, ki so vključeni v kolektivne pokojninske načrte, se od podjetja do podjetja močno razlikuje. Pri nekaterih (Acroni, Gorenje) je tik nad mejo 51 odstotkov, pri kateri delodajalec še lahko uveljavlja davčne olajšave. Pri drugih (Triglav, Mercator, Lidl, Krka) so v pokojninske načrte vključeni praktično vsi redno zaposleni.

Zakaj tolikšna razlika? Po besedah predsednice uprave Pokojninske družbe A Karmen Dietner je ključno to, ali delodajalec pogojuje soudeležbo zaposlenih. Če premije plačuje samo podjetje, se vključenost giblje med 90 in 100 odstotki, če morajo svoj del prispevati tudi zaposleni, pa je vključenost v povprečju med 60 in 70 odstotki.

360.000 zavarovancev

V slovenskih pokojninskih skladih po zadnjih podatkih varčuje okoli pol milijona ljudi. Redno premije plačuje nekaj manj kot 360 tisoč zavarovancev, ki letno v sklade vplačajo za okoli 150 milijonov evrov svežih zavarovalnih premij.

Za primerjavo, novembra lani je bilo v Sloveniji po podatkih statističnega urada (SURS) zaposlenih nekaj manj kot 744.000 ljudi. Ob tem je bilo še dobrih 87.000 samozaposlenih. To pomeni, da trenutno v drugem pokojninskem stebru in s tem za dodatno pokojnino varčuje manj kot polovica delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji.

Koliko ljudi dejansko varčuje v skladih?

Skupno število zavarovancev je sicer le groba ocena, saj jo izkrivlja več dejavnikov. Prvi je ta, da je lahko posameznik prek delodajalca vključen v kolektivni načrt, poleg tega pa še sam v individualnega. Tako se pri eni osebi šteje, da ima dve polici.

Drugi, še pomembnejši, so skladi življenjskega cikla. Nekateri upravljavci skladov namreč zavarovanca, ki ima do sedaj privarčevana sredstva naložena v zajamčenem skladu, tekoče premije pa vplačuje v delniški podsklad, štejejo samo enkrat. Spet drugi so se tudi zavoljo prikrivanja množičnih izstopov odločili, da ga bodo upoštevali dvakrat, kar je v lanskem letu umetno zviševalo obseg zavarovancev v skladih.

Praktično vsi lahko varčujejo v delnicah …

V lanskem letu so dokončno zaživeli skladi življenjskega cikla, ki omogočajo varčevanje v bolj tveganih, vendar hkrati donosnejših naložbah. Njihovo bistvo je, da posameznik s staranjem potuje skozi celoten življenjski cikel sklada (skozi tri podsklade) in na ta način dosega optimalne donose na vložena sredstva.

"V Krki smo k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju pristopili v letu 2001, saj se zavedamo, da se obremenjenost prvega pokojninskega stebra povečuje in je potrebno za starost dodatno varčevati," so povedali v novomeški Krki. "V Krki smo k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju pristopili v letu 2001, saj se zavedamo, da se obremenjenost prvega pokojninskega stebra povečuje in je potrebno za starost dodatno varčevati," so povedali v novomeški Krki. Foto: STA Sklade življenjskega cikla je prinesla pokojninska reforma iz leta 2014. Zavarovancem so jih kot prvi ponudili v Modri zavarovalnici, po dolgotrajnem čakanju na ustrezna dovoljenja pa so lani sledili še praktično vsi drugi izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja. Edina, ki nima skladov življenjskega cikla, je Banka Koper.

Če je prej veljalo splošno prepričanje, da je varčevanje v drugem pokojninskem stebru varčevanje v obveznicah in z nizkimi donosi, je po novem varčevanje lahko usmerjeno tudi izključno v delniške naložbe.

… kar se za zdaj bogato obrestuje

"Delovanje sklada življenjskega cikla ocenjujemo kot zelo dobro, saj se povečuje vključenost v oba nova podsklada. Člani spremljajo donose in prenašajo sredstva ter so zadovoljni z delovanjem. Določeni bi želeli več tvegati, ne glede na svojo starost, ki se bliža upokojitveni," so pojasnili v Generaliju, kjer upravljajo enega najmanjših skladov.

V veliko večji Modri zavarovalnici, ki upravlja tudi pokojninski sklad za javne uslužbence, medtem trdijo, da se novi zavarovanci po večini odločajo za vplačevanje mesečnih premij v podsklade glede na svojo starost. "Pri prenosu že privarčevanih sredstev, predvsem tisti z več zbranih sredstev, pa se bolj odločajo za manj tvegana podsklada," so dejali.

Tudi v Prvi osebni zavarovalnici so člani enakomerno razporejeni v sklade življenjskega cikla. V tvegani dinamični sklad nove premije vplačuje 45 odstotkov in v uravnoteženega 34 odstotkov zavarovancev, ostali pa v sklada z zajamčeno donosnostjo.

 

Visoki donosi delniških podskladov

Podskladi, ki omogočajo varčevanje v delniških naložbah, so tudi v zadnjem četrtletju lani dosegali nadpovprečno visoke donose. Ti so bili nekajkrat višji od donosov starih zajamčenih skladov.

360 tisoč zavarovancev letno v pokojninske sklade vplača za okoli 150 milijonov evrov zavarovalnih premij. 360 tisoč zavarovancev letno v pokojninske sklade vplača za okoli 150 milijonov evrov zavarovalnih premij. Foto: Thinkstock Po naših izračunih so vsi zajamčeni (pod)skladi v obdobju od oktobra do decembra lani v povprečju dosegli le okoli 0,2-odstotni dejanski donos. Drugi, bolj tvegani podskladi so medtem ustvarili več kot 3-odstotnega, nekateri so z donosom presegli pet odstotkov.

Kljub temu velja poudariti, da donosi po izvajalcih niso povsem primerljivi. Nekateri lahko svoje naložbe in s tem donose zamrznejo s posebno metodo vrednotenja do dospetja. Ta jim omogoča, da se pri obveznicah, ki so dolgoročne narave, izognejo prevelikemu nihanju vrednosti. Zaradi tega dosegajo tudi nižje donose.

Spet drugi naložbe vrednotijo po tržni vrednosti in se zaradi ugodnih razmer na trgu kitijo z visokimi donosi. Toda gre za le kratkoročni izkupiček in bodo zavarovanci prej ali slej na istem kot zavarovanci pri tistih z vrednotenjem do dospetja.

"Razlike v donosih bodo vse višje"

"Ni pa nujno, da je bolj tvegana naložbena politika primerna za povprečnega zavarovanca dodatnega pokojninskega zavarovanja, zlasti iz stališča, ali posameznik dejansko razume naložbena tveganja, ki jih sprejema. Velja seveda za mlade oziroma mlajše zavarovance," so se vprašali v Moji naložbi. 

Prav lahko se sicer izkaže, da se na daljši rok, sploh v trenutnih razmerah izjemno nizkih obrestnih mer, ki ne bodo trajale večno, naložbena politika z večjo izpostavljenostjo delniškim naložbam za marsikoga izkaže tudi kot manj tvegana ali pa donosnejša odločitev. "Vendar vnaprej tega ni mogoče predvideti. Za zdaj so naložbene politike z večjimi izpostavljenostmi delniškim naložbam upravičile pričakovanja o višji donosnosti," so še povedali v Moji naložbi.

Tudi v Modri zavarovalnici poudarjajo, da so njihovi člani, ki so se odločili za varčevanje v skladih življenjskega cikla, močno pridobili. V prihodnje gre pričakovati, da se bo razlika med bolj agresivnimi podskladi in tistimi z zajamčeno donosnostjo še povečevala. "To je ne nazadnje tudi smisel tovrstnega varčevanja," so dejali.

 

Leto 2017 bo zahtevnejše

Medtem ko so pokojninski skladi v lanskem letu jezdili na valu rasti delnic na svetovnih borzah, se bodo morali v letošnjem letu bolj potruditi, da bodo dosegli zahtevane ali pričakovane donose. "Zaradi padca donosnosti slovenskih državnih obveznic bo zajamčena donosnost v letu 2017 nižja," so pojasnili v Modri zavarovalnici.

Zakaj tako visoki donosi v letu 2016

Več razlogov je za to, da so pokojninski skladi lani dosegali visoke donose. "Na to je vplivala kombinacija gospodarskega okrevanja v razvitem svetu in ukrepov Evropske centralne banke (ECB), ki od junija posega tudi na trg podjetniških obveznic," so zatrdili v Prvi osebni zavarovalnici.

Izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika je na delniških trgih povzročila pravo evforijo. Izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika je na delniških trgih povzročila pravo evforijo. Foto: Reuters Veter v hrbet s strani ECB so v prejšnjem letu dobro izkoristili, saj so se na račun manjšega deleža državnih obveznic evro območja bolj izpostavili do podjetniških obveznic. Za pravilno odločitev se je izkazala tudi odločitev, da vlagajo v obveznice izdajateljev zunaj naložbenega razreda ter iz trgov v razvoju. "Prvim je v lanskem letu koristilo okolje nizkih obrestnih mer, drugim pa rast cen surovin in energentov - oboje je namreč vplivalo na manjšo verjetnosti ne vračila dolgov teh družb in posledično na nižjo zahtevano donosnost s strani vlagateljev," so povedali v Prvi osebni zavarovalnici.

Zadnje četrtletje so medtem zaznamovale predvsem volitve v ZDA in njihov presenetljivi izid. "V nasprotju s pričakovanji je izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika na delniških trgih povzročila pravo evforijo, ki so jo mnogi poimenovali 'Trump rally'. Tečaji delnic so se povzpeli proti novim rekordnim vrednostim, okrepil se ameriški dolar in zaradi Trumpovih predvolilnih obljub so se povečala inflacijska pričakovanja," so dogajanje v zadnjih mesecih lanskega leta pojasnili v Modri zavarovalnici.

Zadnje je povzročilo obrat na obvezniških trgih, ki so se po dolgem času obrnili navzdol. "Vpliv pri skladih z zajamčeno donosnostjo je bil mešan, saj so obveznice v tem obdobju zabeležile negativno skupno donosnost," so dodali.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin