SiolNET. Posel danes Novice
0,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Združitve Dnevnika in Večera za zdaj ne bo

0,33

termometer

Večer in Dnevnik
Postopek združitve Dnevnika in Večera je ustavljen. Foto: STA

Predsednik uprave časopisne družbe Dnevnik Bojan Petan ter solastnik in direktor družbe Časnik Večer Uroš Hakl sta potrdila, da je prišlo do ustavitve postopkov združevanja podjetij. Petan je na četrtkovi skupščini Dnevnika nakazal, da se je zapletlo zaradi nesoglasij o lastništvu, Hakl pa je danes dejal le, da so razlogi poslovne narave.

Kot je danes za STA pojasnil predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič, ki je to temo na skupščini tudi načel, je predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan podrobno pojasnil dogajanje. Potem ko je agencija za varstvo konkurence (AVK) konec julija lani dala soglasje združitvi časopisnih podjetij v novo združeno družbo z imenom DV mediji, naj bi postopek sicer stekel, z njim pa tudi odprava formalnih ovir.

Petan je v eni od oddaj Radia Slovenija takrat opozoril, da je odločba AVK šele začetek dolgotrajnih in pravno zapletenih postopkov. Med drugim je bila predvidena razdružitev delniške družbe Dnevnik, s katero bi morali najprej soglašati njeni nadzorniki in delničarji, je spomnil Verbič. Razdružitev naj bi izvedli tako, da bi edicijo Dnevnik izločili v hčerinsko podjetje.

Dnevnik in Večer Posel danes Večer in Dnevnik v združevanje: lastniki veseli, novinarski ceh previden

Postopek združitve podjetij je za zdaj ustavljen

Novo podjetje z imenom Dnevnik d.o.o. bi se nato lahko združilo z Večerom, ki ima zdaj prav tako status d.o.o., medtem ko naj bi preostale Dnevnikove edicije ostale na družbi Dnevnik d.d., ki se ne bi združila z Večerom. Predsednik uprave Dnevnika je julija lani napovedal sklic skupščine s to točko dnevnega reda v nekaj mesecih, do katere pa ni prišlo.

Petan je na četrtkovi skupščini po Verbičevih besedah pojasnil, da se je postopek združevanja zapletel, potem ko so naročili neodvisno oceno vrednosti izločenega časnika Dnevnik in Večera. Po tej je bil Večer ocenjen na približno sto tisoč evrov več kot Dnevnik. Ker naj bi bil že prej vzpostavljen dogovor, da naj bi si družbi lastništvo v DV medijih razdelili na polovico, naj bi se Petan zavzel za to, da Dnevnik kot skupina v novo podjetje prispeva dodatnih približno sto tisoč evrov.

Informacije, da združitve ne bo, so v javnosti zaokrožile že pred časom, a je vsaj prvi mož Večera Uroš Hakl to ves čas zanikal. Informacije, da združitve ne bo, so v javnosti zaokrožile že pred časom, a je vsaj prvi mož Večera Uroš Hakl to ves čas zanikal. Foto: STA

"Iz njemu neznanih razlogov pa Večer takrat ni več pristal na to. Ni bilo več volje in soglasja, da bi šlo za udeležbo 50 proti 50, kljub dodatnim sto tisoč evrom," je pojasnila Petana povzel predsednik VZMD. Večer naj bi tako "kljub že dogovorjenim in natančno opredeljenim pogojem" želel "močnejšo lastniško udeležbo".

Petan naj bi v tej luči delničarjem dejal, da bi bilo lahko, tudi glede na zadnje dogajanje, kvečjemu obratno, češ da Dnevnik kot medijska hiša dobro posluje in dosega le od dva- do triodstoten padec prihodkov. Hkrati naj bi poudaril, da soglasje AVK še vedno ostaja, s tem pa namignil, da zgodbe morda še ni konec. V tej fazi pa je postopek združitve torej ustavljen.

Dnevnik in Večer Novice Časnika Večer in Dnevnik bi se združila

Hakl: Recimo, da je postopek zamrznjen

Informacije, da združitve ne bo, so sicer zaokrožile že pred časom, a je vsaj Hakl to ves čas zanikal. Danes dogajanja za STA ni hotel podrobneje pojasniti. Na vprašanje, ali je postopek dokončno ustavljen, je tako odgovoril le: "Recimo temu, da je zamrznjen."

Skupščina Dnevnika pa je v četrtek potrdila predlog uprave, da se med delničarje razdeli slab odstotek od nekaj manj kot 5,4 milijona evrov bilančnega dobička za lani, kar pomeni dividende v višini 17 centov bruto na delnico, je razvidno iz sporočila za javnost, ki ga je pripravilo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD).

V VZMD so se medtem zavzemali za dividende v višini osem evrov bruto na delnico, ob zavrnitvi tega predloga pa za prenos celotnega bilančnega dobička. Za manjšinske delničarje namreč izplačilo dividend po novem povzroči dodatne stroške pri borzno-posredniških družbah oziroma bankah, "ti pa so v marsikaterem primeru celo višji od same dividende, torej se tem delničarjem namesto donosa povzroča realni minus".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin