Tako komentirajo odpuščanja na Večeru #video

"Odpustili so novinarje in fotografe, krči pa se tudi produkcijski del ekipe, lektorat. Dogaja se nenadomeščanje odhodov, prehitro kvazi upokojevanje, rezanje v živo tkivo novinarstva z odpuščanjem izkušenih v cvetu kariere," so v uvodu povedali sodelavci Večera in poudarili, da veliko izgubljajo tudi bralci. Med odpuščenimi so Rok Kajzer, Zoran Mijatović, Jasmina Detela in Boris Jauševec. 

Odjava naročnine na Večer ni pravi odgovor na nastale razmere, saj bi to "dodatno škodilo vsem tistim, ki ostajamo in se še borimo za kakovostno novinarstvo". "Prepričani smo, da Maribor potrebuje vsaj en resen tiskan medij, kar lahko dosežemo le s podporo bralcev. Medij, ki gleda lokalni oblasti pod prste in ki na plan prinaša zgodbe iz našega okolja," je poudarila predsednica Večerovega aktiva novinarjev Jana Juvan.

Nasprotovanje potezi vodstva Večera so že v torek izrazili Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije ter več novinarskih in drugih organizacij časnika Večer.

"Javnost ima pravico do obveščenosti, zasluži si verodostojne, neodvisne in kakovostne informacije, ker so še vedno številni, ki vsak dan preberejo časopis in nanj tudi računajo," je povedala Mojca Zorko, podpredsednica Društva novinarjev Slovenije in dodala, da "s to javnostjo ne smemo ravnati kot svinja z mehom. To javnost moramo čuvati, negovati in jo obdržati kot zaveznico. Zato ji moramo ponuditi kakovosten produkt."

Sporočilo lastniku Večera in lastnikom medijev 

"Lastninska pravica ni nikoli neomejena, lastništvo medijev pa v nobenem primeru ne sme biti upravljano in izvrševano mimo poslanstva, ki ga mora zasledovati vsak medij, sicer ni medij. Zato izčrpavanje in maksimiziranje dobička kot edini cilj lastnikov medijev ne more biti nikoli sprejemljiv cilj, nikoli edini zasledovan in nikoli mediji ne smejo delovati na ta način," je sporočila Martina Vuk iz konfederacije sindikatov javnega sektorja, katere člani so v sindikatu novinarjev Slovenije. 

K ukrepanju je pozvala državo oziroma vlado, ki je dolžna ustvarjati okvirje, s katerimi bo preprečevala tovrstno ravnanje lastnikov. "Naloga države je tudi sofinancirati medije v tistem delu, da se lahko izvaja njihovo poslanstvo, pa ne lastnikov, temveč novinarjev," je dodala. 

Predsednica Evropskega združenja novinarjev Maja Sever je dejala, da s takšnimi potezami, kot so mu priča na Večeru, izgublja celotna družba. "Ne samo da izgubljamo novinarje, izgubljamo pravico do resnice, izgubljamo prostor za razmišljanje, izgubljamo ogledalo pred obrazom. Čeprav nam to ogledalo ni vedno všeč, se ne smemo predati neumnosti, površnosti in poslušnosti. Ne smemo nehati misliti s svojo glavo," je poudarila.

Novice "To odločitev obsojamo"

Kakovostno novinarstvo je ključno za informiranje državljanov

Po besedah glavne tajnice Sindikata novinarjev Slovenije Mojce Zabukovec je potreben nov premislek, ali je mogoče novinarsko delo opravljati v okviru zasebnih gospodarskih družb, kjer se zasleduje le dobiček. "Če želimo kot družba ostati demokratična, brez novinarstva ne bo šlo," meni.

"Novinarstvo je temelj demokracije. Kakovostno novinarstvo je ključno za informiranje državljanov, za razmisleke, za analize, da gleda pod prste vsakokratnim odločevalcem in nosilcem ekonomske moči," je povedala tudi predsednica sindikata novinarjev Večera Branka Bezjak.

Poleg zbranih sodelavcev različnih medijskih hiš je danes prišla izraziti podporo Večeru tudi predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija Helena Milinkovič. "Stanje je zelo resno. Zato je treba biti spet glasen, sploh ob sprejemanju novega medijskega zakona. Kje je zaščita kakovostnega novinarstva, ki jo vlada obljublja," je vprašala.

Kriza medijskih hiš 

Zaskrbljenost nad odpuščanjem urednikov in novinarjev Večera je v sredo izrazila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki meni, da je treba preučiti vse možnosti za preprečitev odpuščanj, in napovedala dodatna razpisna sredstva za medijske hiše, ki bodo predvidoma na voljo že letos.

Vrečko je poudarila, da se na ministrstvu zavedajo krize, v kateri so danes medijske hiše. Na ministrstvu so tako v predlogu novega zakona o medijih pripravili sheme, na katere se bodo lahko prijavile medijske hiše in tako dobile sredstva, s katerimi bi lahko financirale tudi plače zaposlenih in distribucijo. Ob tem je poudarila še, da s sofinanciranjem ne bodo posegali v avtonomijo medijev.

Prav tako so v nezavidljivem položaju novinarji Dela, kjer so nedavno odpustili štiri, so za STA povedali v Sindikatu novinarjev Dela. Odpuščanja so se po njihovih navedbah zgodila kljub zagotovilom družbe, da bodo število novinarjev zmanjševali na tako imenovan mehak način.

Kaj pravi ministrica?

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v izjavi novinarjem v Ljubljani na očitek, da bi ministrstvo s hitrejšo pripravo zakona o medijih lahko preprečilo aktualna odpuščanja v časopisnih hišah, dejala, da so se takoj po imenovanju aktualne vlade leta 2022 lotili področja medijev, poroča STA. Najprej je bila na vrsti priprava novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je bila novembra leta 2022 potrjena tudi na referendumu. Takoj za tem pa so prešli na pripravo zakona o medijih.

Vendar pa usklajevanja, pogovori z vsemi deležniki in javna razprava pač zahtevajo čas, je opomnila. Predlog zakona o medijih se po njenih besedah dotika "praktično vseh resorjev in številnih deležnikov civilne družbe, zaradi česar je bilo popolnoma nemogoče, da bi ga uskladili že v prvem letu".

Medijske sheme, ki jih predvideva zakonski predlog, bodo namenjene tako distribuciji kot programskim vsebinam in zaščiti delovnih mest v časopisnih hišah in spletnih medijih, je poudarila. Prav tako bodo uvajali subvencioniranje naročnin. "Vsi ti ukrepi bodo naredili medijski sektor bolj odporen," meni.

Na bojazen, da bodo mediji odpuščali novinarje kljub prejeti pomoči, pa se je odzvala z zagotovilom, da je v predlogo veliko varovalk. Te bodo novinarje in njihova delovna mesta zaščitile, je zagotovila. Pri tovrstni državni pomoči se ji to zdi zelo pomembno tudi glede na dogajanje v gospodarstvu, ko podjetja pomoč vzamejo, dejansko pa ne pride do delavcev. Podjetja jih celo odpuščajo, je spomnila.