Sreda, 1. 8. 2018, 15.48
6 let, 4 mesece
Časnika Večer in Dnevnik bi se združila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,94
13
"Razmere na trgu jasno kažejo na nujo po združevanju obeh dnevnih časopisov, saj se znižuje tako število kupcev dnevnih časopisov kakor tudi obseg oglaševanja," so zapisali v družbah.
Družbi Dnevnik, d.d., in Večer Skupina, d.o.o., sta prejšnji teden podali vlogo za soglasje ministrstva za kulturo za združevanje dveh edicij, in sicer dnevnega časopisa Večer in dnevnega časopisa Dnevnik, so sporočili na spletnih straneh Večera in Dnevnika.
Kot so zapisali, sta družbi v zvezi s tem združevanjem danes podali tudi vlogo za priglasitev koncentracije na Agencijo za varstvo konkurence.
"Razmere na trgu jasno kažejo na nujo po združevanju obeh dnevnih časopisov, saj se znižuje tako število kupcev dnevnih časopisov kakor tudi obseg oglaševanja. Zaradi tega ediciji vedno težje samostojno izhajata, s čimer ni ogroženo le njuno zagotavljanje neodvisnega novinarskega dela, ampak tudi njuno preživetje. Družbi sta zato prepričani, da je lahko samo z omenjenim načrtom združevanja teh dveh edicij in skupnim nadaljnjim razvojem zagotovljen obstoj obeh dnevnih časopisov," so zapisali.
Družbi na obe poslani vlogi pričakujeta pozitiven odgovor, saj združitev teh dveh dnevnih časopisov ne predstavlja koncentracije na trgu dnevnoinformativnih medijev, so še zapisali.
"Ta namreč vključuje sedem večjih tiskanih medijev, ob tem pa še nekaj izjemno velikih in obiskanih spletnih portalov, ki bralcem zagotavljajo širok dostop do dnevnoinformativnih vsebin in so tako neposredna konkurenca dnevnima časopisoma Dnevnik in Večer," so dodali.
Tako časnik Večer kot Dnevnik imata sicer dobrih 20 tisoč izvodov naklade.
Združitev družb Dnevnik in Večer Skupinar Marka Milosavljevića s fakultete za družbene vede ne preseneča. Pogovori o različnih oblikah povezovanj med medijskimi hišami namreč potekajo že kar nekaj časa, saj je to ena od predvidljivih oblik odziva na negotove razmere na medijskem trgu, je pojasnil.
Pogovori o povezovanju medijskih hiš so po Milosavljevićevi oceni posledica stanja na trgu, trendov na področju tiskanih medijev in težav pri monetizaciji digitalnega delovanja.
"Slovenski mediji so morali priti do spoznanja, da jim ne Facebook in ne splet novega uspešnega poslovnega modela ne bosta ponudila. Prek spleta so sicer razširili svoj krog bralcev, a to se ne odraža ustrezno na poslovno-finančnih rezultatih. Naklade še vedno padajo in povezovanje je logično," je pojasnil za STA.
Napovedano združevanje edicij si Milosavljević razlaga kot povezovanje redakcij življenjsko-stilnih prilog in revij, ki jih ustvarjata oba časopisa, in določenih drugih skupnih aktivnosti, kjer bodo lahko optimizirali določene stroške. Tudi sicer gre iz sporočila družb razbrati, da ne nastaja zgolj en časnik, ampak prihaja do združitve podpornih služb, kot so računovodstvo, marketing in podobno.
Medijske hiše bodo brez ustrezne medijske zakonodaje padec dohodkov poskušale reševati, kakor vejo in znajo, je še opozoril. "Časi, ko je vsak od teh časopisov imel izjemne dobičke in naklade, so minili," je še dejal Milosavljević. Zakon dnevne časopise pri povezovanju še vedno omejuje, a treba se je zavedati, da so v krizi in bodo omejevanja na tem področju čez nekaj časa videti približno tako, kot če bi danes omejevali, kolikšen delež trga lahko imaš pri prodaji zgoščenk. STA
13