SiolNET. Posel danes Novice
1,14

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Švici in Nemčiji višajo minimalno plačo, pri nas bi jo raje zamrznili

1,14

termometer

Denarnica
Ženeva postaja tretja od 26 švicarskih kantonov, ki ima uvedeno minimalno plačo. Foto: Reuters

Medtem ko slovenski delodajalci zaradi koronakrize zahtevajo zamrznitev zvišanja minimalne plače, pa so jo v švicarskem kantonu prav zaradi te zvišali. Sledila jim bo tudi Nemčija. Tudi Evropska komisija je prepričana, da ljudje, ki imajo službo, ne bi smeli imeti težav s preživetjem.

V švicarskem kantonu Ženeva, katerega glavno mesto je Ženeva, delavci od tega meseca delajo za višjo minimalno plačo. Ta po novem znaša 23 švicarskih frankov oz. 21,5 evra bruto na uro. Na mesec bodo tako delavci za polni delovni čas zaslužili najmanj štiri tisoč frankov bruto oziroma 3.740 evrov.

Švica na nacionalni ravni sicer nima določene minimalne plače, volivci pa so leta 2014 zavrnili pobudo, da bi jo uvedli. Uvedbo minimalne plače so do zdaj že dvakrat zavrnili tudi prebivalci Ženeve. Pandemija covid-19 pa je očitno spremenila razmišljanje, saj je na referendumu konec septembra večina volivcev v kantonu predlog podprla. Ženeva s tem postaja tretji od 26 švicarskih kantonov, ki ima uvedeno minimalno plačo. Po poročanju medijev je ta najvišja na svetu.

Ženeva je eno od najdražjih mest za življenje družin na svetu. Ženeva je eno od najdražjih mest za življenje družin na svetu. Foto: Reuters V EU ima zakonsko določeno minimalno plačo 21 članic, razpon pa je ogromen. Od okoli 2.000 evrov bruto na mesec v Luksemburgu do okoli 300 evrov v Bolgariji. Slovenija je z okoli 940 evri nekje na sredini.

EU: Ljudje, ki imajo službo, ne bi smeli imeti težav s preživetjem

Za vzpostavitev skupnega okvira o minimalni plači, ki naj bi vsem delavcem v EU zagotovil pravično plačilo in dostojno življenje, se je pretekli teden zavzela tudi Evropska komisija. Predlog o minimalni plači je po navedbah komisije bistven element evropske strategije za okrevanje, saj je pandemija novega koronavirusa še potrdila potrebo po prizadevanjih za zmanjšanje naraščajoče plačne neenakosti in revščine zaposlenih na ravni EU.

"Odpornosti EU, h kateri stremimo, ne more biti, če se deset odstotkov ljudi počuti pozabljenih in kot poraženci," je pretekli teden opozoril evropski komisar Nicolas Schmit. "Odpornosti EU, h kateri stremimo, ne more biti, če se deset odstotkov ljudi počuti pozabljenih in kot poraženci," je pretekli teden opozoril evropski komisar Nicolas Schmit. Foto: STA Koronska kriza je namreč še posebej močno udarila sektorje, v katerih delajo delavci z nizkimi plačami, kot so čiščenje, prodaja na drobno, zdravstvo in dolgotrajna oskrba. "Skoraj deset odstotkov delavcev v EU živi v revščini. To se mora spremeniti. Ljudje, ki imajo službo, ne bi smeli imeti težav s preživetjem," je poudaril komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit.

Banke hrane med "lockdownom" oblegane

A za slovenske razmere nepredstavljivo visoka plača še ne pomeni, da bodo tamkajšnji prebivalci odslej živeli lagodno življenje. Kanton z več kot pol milijona prebivalcev sicer velja za enega najbogatejših v Švici, v katerem domujejo najboljše banke, številne mednarodne institucije in podjetja, dražbene hiše ...

Vrste čakajočih na prehranske pakete v Ženevi v času prvega vala epidemije Vrste čakajočih na prehranske pakete v Ženevi v času prvega vala epidemije Foto: Reuters Med njimi je tudi veliko prebivalcev, zaposlenih v storitvenih dejavnostih, kot so gostinstvo, prodaja na drobno in čiščenje prostorov, ki se le stežka prebijajo skozi mesec. To se je dobro videlo v prvem valu epidemije koronavirusa, ko so tudi v eni najbogatejših držav na svetu ustavili javno življenje. Številni prebivalci so v dolgih vrstah stali pred razdeljevalnicami življenjskih potrebščin. Tako imenovane banke hrane so delovale tudi že pred pandemijo, le da niso bile tako oblegane.

Premalo za dostojno življenje ljudi

Sindikati, ki so sprožili pobudo za minimalno plačo, trdijo, da je v Ženevi nemogoče dostojno živeti s plačilom, manjšim od 23 frankov (21,5 evra) na uro. Najemnina za dvosobno stanovanje v Ženevi na primer znaša najmanj 3.000 frankov (okoli 2.800 evrov), najemnina sobe znaša 1.000 frankov (okoli 930 evrov), zdravstveno zavarovanje 550 frankov (okoli 515 evrov), kava pa stane štiri ali pet frankov (3,70 oz. 4,60 evra).

Minimalno plačo zvišuje tudi Nemčija

Zaradi zagotavljanja domačega povpraševanja se je za zvišanje minimalne plače konec oktobra odločila tudi Nemčija. Minimalno plačo bo zvišala v štirih korakih od zdajšnjih 9,35 evra na uro na 10,45 evra na uro v sredini leta 2022. Prvi dvig se bo zgodil junija 2021. Nemška vlada se je za ta korak odločila kljub pobudam delodajalcev, naj se dvig zamrzne. Finančni minister Olaf Scholz je zagovarjal celo dvig na 12 evrov.

Slovenski delodajalci prejeli milijarde državne pomoči

Medtem pa v Sloveniji delodajalci zaradi koronakrize zahtevajo najmanj enoletno zamrznitev minimalne plače, ki bi se morala prihodnje leto zvišati. Zakon o minimalni plači, ki zagotavlja, da bo vsak, ki dela, dostojno živel, je bil sprejet pred dvema letoma. S tem je bilo na postopen, pregleden in predvidljiv način opredeljeno gibanje minimalne plače v naslednjih treh letih. Od 1. januarja 2021 bi morala minimalna plača znašati toliko, kot določa 3. člen zakona, od 20 do 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Ti po uradnem izračunu iz leta 2016 znašajo 613,41 evra, kar pomeni, da bi morala minimalna neto plača s 1. januarjem znašati vsaj 736,09 evra neto, decembra pa bi se lahko vse strani v socialnem dialogu dogovorile za dodatno zvišanje do največ 40 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški.

V stranki Levica poudarjajo, da delodajalci prejemajo milijarde državnih pomoči, najslabše plačanim delavcem pa odrekajo minimalno plačo. V stranki Levica poudarjajo, da delodajalci prejemajo milijarde državnih pomoči, najslabše plačanim delavcem pa odrekajo minimalno plačo. Foto: Thinkstock
Združenje delodajalcev Slovenije, ki združuje okoli šest tisoč članov, namreč stopnjuje pritiske za znižanje plač najslabše plačanim delavcem. Po njihovih navedbah je slovensko gospodarstvo zaradi izbruha covid-19 sredi največje gospodarske krize v zadnjih 70 letih.

V stranki Levica so prepričani, da delodajalci v zasledovanju svojih interesov spregledajo življenjske potrebe delavcev in njihovih družin. "Delodajalci, ki so pred krizo vsak poseg države v gospodarstvo kritizirali kot poseg v svobodno gospodarsko pobudo, so takoj, ko je nastopila kriza, od države zahtevali milijarde. Potem ko so se leta upirali vsakršnemu dvigu davkov, se ob izbruhu krize obnašajo, kot da jim javna sredstva, ki jih vsi skupaj zbiramo prav z davki, pripadajo po naravi," so zapisali.

Poudarjajo, da so delodajalci v okviru protikoronskih ukrepov od države prejeli obsežno finančno pomoč, zato je strošek, ki bo nastal zaradi dviga minimalne plače, v primerjavi s tistimi zneski po njihovih besedah "le kaplja v morje".

Lani podjetja s 4,6 milijarde evrov čistega dobička

Spomnimo, da so podjetja v Sloveniji po podatkih Ajpesa lani ustvarila 4,6 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je desetino več kot leto prej. Podatki ne vključujejo poslovanja bank in zavarovalnic, družb v stečaju in likvidaciji ter Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe in Družbe za upravljanje terjatev bank. Na Ajpesu ocenjujejo, da je slovensko gospodarstvo bolje pripravljeno na krizo, kot je bilo pred dobrim desetletjem.

Evri, denar Posel danes Podjetja v Sloveniji so lani ustvarila 4,6 milijarde evrov čistega dobička
Minimalna plača v Sloveniji za letošnje leto znaša 940,58 evra bruto. Delavcu je treba izplačati minimalno plačo ne glede na število ur v mesecu, če je zaposlen za polni delovni čas. Če predpostavimo, da je v enem mesecu v povprečju 174 delovnih ur, minimalna urna postavka v Sloveniji znaša 5,4 evra bruto.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 44
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin