Četrtek, 5. 11. 2020, 14.15
3 leta, 5 mesecev
Svobodni sindikati ostro proti zamrznitvi minimalne plače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,01
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič ostro nasprotuje morebitni zamrznitvi minimalne plače. Da je treba poiskati rešitev pri vprašanju dviga minimalne plače, po pogovorih s predstavniki gospodarstva pravi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, a Jerkičeva poudarja, da se v ZSSS o tem ne bodo pogajali.
Počivalšek je v sredo s predstavniki gospodarstva pretresal temeljne dileme pri pripravi šestega protikoronskega svežnja in med drugim izrazil podporo zahtevam gospodarstva, da se zaradi izjemnih razmer preloži uveljavitev določb iz zakona o minimalni plači, saj ga skrbijo napovedi nekaterih podjetij, da bi jih načrtovan dvig plač lahko prisilil v selitev proizvodnje v druge države, piše STA.
Letos se je minimalna plača zvišala na 700 evrov neto
V letu 2018 sprejeti zakon o minimalni plači predvideva postopno uvajanje nove minimalne plače. Z 2019 se je minimalna plača zvišala na 667 evrov, letos pa na 700 evrov neto. Z letošnjim letom so bili iz minimalne plače izločeni tudi dodatki, s prihodnjim letom pa bi, skladno z zakonom, moral slediti dvig nad minimalne življenjske stroške.
"Vsako od treh let je med delodajalskimi organizacijami vršalo, vsako leto smo z vsemi silami branili spremembe ... in spet jih očitno bomo," je danes zapisala Jerkičeva in dodala, da je naporno vsako jesen odpirati tematiko minimalne plače, argumentacija gospodarstva je po njenem, ne glede na gospodarsko rast ali recesijo, vedno ista, letos je dodan samo en razlog, ki ga doslej ni bilo, to je covid-19.
Odpiranje minimalne plače je po mnenju Jerkičeve pričakovano in predvidljivo, ne pa tudi upravičeno. V ZSSS se po njenih navedbah o minimalni plači tudi ne bodo pogajali. Kot je poudarila, ni uradnih podatkov o številu izplačanih minimalnih plač, gre za ocene, ki si jih po njenem prepričanju vsak razlaga glede na lastne potrebe. Dodala je, da se doslej tudi nobena napoved delodajalskih organizacij, povezanih z minimalno plačo, ni uresničila, spomnila pa tudi na skupno akcijo EU za dvig minimalne plače na ustrezno raven, poroča STA.
Kaj bo čez dve leti?
Opozorila je, da nizka minimalna plača še nikjer ni okrepila konkurenčnosti, tako da dviga dodane vrednosti, dviga produktivnosti, pa tudi dviga plač z nizko minimalno plačo ni mogoče doseči. Jerkičeva se tudi sprašuje, kaj bo drugače čez dve leti v panogah, kjer je sedaj minimalnih plač morda največ. "Nič. Tudi takrat bodo podjetja spet potrebovala prehodno obdobje, da lahko plačam dodajo kak evro," še meni predsednica ZSSS in ocenjuje, da gre pri zamrznitvi minimalne plače za zamrznitev vseh plač.
Kritični so tudi v stranki Levica, v kateri so bili avtorji konec leta 2018 sprejete novele zakona o minimalni plači. Spomnili so, da bi morala po zakonski formuli minimalna plača od 1. januarja 2021 vsaj za 20 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške, kar pomeni, da bi se morala povišati na 736 evrov neto.
Besede ministra Počivalška, ki da je ob podpori predlogu delodajalske strani navajal, da je v krizi treba obraniti prav vsako delovno mesto, po mnenju Levice kažejo na ekonomsko nepismenost. Po navedbah Levice niti ena študija v zadnjih letih ni pokazala, da bi dvigi minimalne plače zmanjševali število delovnih mest. Izpostavili so še, da Nemčija napoveduje tri dvige minimalnih plač v letu in pol, dvig pa je napovedala tudi Švica. Po prepričanju Levice je minister pokazal tudi, da dela proti interesom večinskega dela gospodarstva, to je zaposlenih. "Njihova najbolj osnovna pravica je, da je dostojno delo tudi dostojno plačano," so navedli in dodali, da omenjena formula zagotavlja prav to, še navaja STA.
