Ponedeljek, 13. 3. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Slovensko gospodarstvo cveti, velika podjetja podirajo rekorde
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,10
11
Okrevanje evropskega gospodarstva, ki je pognalo motorje izvoza in prepričalo slovenska gospodinjstva, naj trošijo več, je pozitivno vplivalo na poslovanje naših največjih podjetij.
Krka, Petrol, Gorenje, Telekom Slovenije, Luka Koper, Intereuropa, Zavarovalnica Triglav, Sava Re in druga podjetja, katerih delnice kotirajo na Ljubljanski borzi in so v zadnjih dneh javnosti predstavila rezultate, se hvalijo z rastjo prihodkov v lanskem letu.
Posebej uspešna so izvozna podjetja oziroma tista, ki glavnino prodaje ustvarijo na tujih trgih. V Luki Koper so potolkli vse dozdajšnje rezultate, v velenjskem Gorenju so dosegli najvišji dobiček po letu 2011, novomeška Krka je prodala za kar desetino več zdravil. Tudi podjetja, ki se več let niso mogla izviti iz težav, se zdaj postavljajo na noge.
Vse to dokazuje, kako je za podjetja pomembno dogajanje v sosednjih državah, ključnih trgovinskih partnericah Slovenije. V Nemčiji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem namreč beležijo nadpovprečno visoko gospodarsko rast, ki se bo po napovedih nadaljevala.
Več prihodkov, manj dobička
Analizirali smo lansko poslovanje Krke, Petrola, Telekoma Slovenije, Gorenja, Mercatorja in še petih drugih slovenskih borznih podjetij in skupin.
Ugotovili smo:
- PRIHODKI OD PRODAJE so presegli mejo deset milijard evrov, s čimer so bili višji za malo manj kot odstotek ali za 55 milijonov evrov. Če ne upoštevamo Petrola, ki je odvisen od gibanja cen naftnih derivatov, so se skupni prihodki povečali prvič po letu 2011.
Povečali so se pri Krki, Petrolu, Gorenju, Triglavu, Savi Re, Luki Koper in Intereuropi. Znižali so se pri Mercatorju, Telekomu in Cinkarni Celje.
Večina podjetij je torej zabeležila povečanje obsega poslovanja, in sicer v povprečju 0,6-odstotno rast. Če ne upoštevamo Mercatorja, ki je prodal Modiano in Intersport, in Telekoma, ki se umika iz Makedonije, je bila rast kar 1,4-odstotna.
- ČISTI DOBIČEK je znašal nekaj več kot 450 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2015 je bil nižji za 3,6 odstotka ali blizu 17 milijonov evrov.
Povečal se je pri Petrolu, Mercatorju, Gorenju, Zavarovalnici Triglav, Savi Re, Luki Koper in Cinkarni Celje. Znižali so se pri Krki, Telekomu, Intereuropi.
Več o poslovanju izbranih slovenskih borznih podjetij si preberite v priloženi grafiki.
Izjemno zadnje četrtletje
Še pred nekaj meseci je kazalo drugače. Glede na ocene poslovanja, ki so jih predstavljali proti koncu lanskega leta, naj bi v največjih slovenskih podjetjih dosegli najnižje prihodke od prodaje v zadnjih sedmih letih ter visok padec dobičkov in denarnih tokov.
Več o tem preberite:
Kako poslujejo Krka, Gorenje, Telekom, Triglav in druga velika borzna podjetja
Slabše rezultate v Krki pripisujejo nižjim cenam zdravil in razvrednotenju ruskega rublja.
Toda zadnje četrtletje je bilo očitno izjemno ugodno, saj so številna podjetja potolkla načrtovane prodajne številke in si občutno popravila lanske rezultate. Višje prihodke od načrtovanih so ustvarili Petrol, Gorenje, Krka, Telekom, Luka Koper …
Industrija, storitve in turizem
Da je slovensko gospodarstvo v vzponu, ugotavlja tudi Banka Slovenije. Gospodarsko vzdušje se je še izboljšalo, visoko je zaupanje potrošnikov. Hkrati podjetja v vseh skupinah dejavnosti pričakujejo močno rast povpraševanja v letošnjem prvem četrtletju.
Pobira se gradbeništvo, krepi se industrija, ponovno cveti storitvena dejavnost, ljudje so pripravljeni porabiti več denarja v trgovinah in gostinskih obratih, v turizmu beležijo rekordno število nočitev.
To se pozna tudi na prodajnih prihodkih. Glede na prve rezultate in ocene poslovanja so jih lani povečala praktično vsa borzna podjetja, ki poslujejo na domačem trgu. Prodajajo vse od bencina, zdravil in telekomunikacijskih storitev do orodja, oblačil in pekarskih izdelkov.
Zreški Unior, ki se ukvarja s proizvodnjo orodja in kovanih izdelkov, je od januarja do novembra za skoraj štiri odstotke presegel prihodke iz istega obdobja leta 2015. Za letos krovna družba načrtuje zgodovinsko prodajo 175 milijonov evrov in več kot pet milijonov evrov čistega dobička.
Preteklo leto je bilo prelomno celo za trgovsko družbo Nama, ki se leta spopada s stagnacijo prihodkov. Zaradi boljšega poslovanja ljubljanske poslovalnice in odprtja franšiz v Celju in Ljubljani se je prodaja družbe povečala za 21 odstotkov na 15 milijonov evrov. Ob tem je po prvih ocenah ustvarila tudi najvišji dobiček v zadnjih petih letih.
V Union Hotelih, ki v Ljubljani upravljajo Grand Hotel Union ter hotela Lev in Central, so povečali tako prihodke kot dobiček.
Boljše rezultate so oznanili tudi ajdovski Mlinotest, celjski Cetis, kjer med drugim izdelujejo slovenske biometrične potne liste, veledrogerist Salus …
11 milijonov prenočitev
Leto 2016 naj bi bilo rekordno tudi za hotele, zdravilišča in druga podjetja, ki delujejo v turizmu.
V Savi Turizem, ki pod krovno blagovno znamko Sava Hotels & Resorts združuje 14 hotelov na šestih lokacijah od Gorenjske do Pomurja, so v prvih desetih mesecih presegli rezultate iz leta prej. V Termah Čatež so imeli zgodovinsko najuspešnejše leto, v Union Hotelih, ki v Ljubljani upravljajo Grand Hotel Union ter hotela Lev in Central, pa so povečali tako prihodke kot dobiček.
O dogajanju v turizmu pričajo tudi najnovejši podatki Slovenske turistične agencije. Lani je bilo za devet odstotkov več prihodov turistov in osem odstotkov več prenočitev, ki so se približale meji 11 milijonov. Nadpovprečno visoka je bila rast gostov iz tujine, s čimer se slovenski turizem ponovno uvršča nad evropsko in globalno povprečje.
Zavarovalnice zberejo več premij
V vse večjem vzponu je tudi slovenski zavarovalniški trg, saj se okrevanje gospodarstva z zamikom pozna tudi na rasti premij. Poleg tega je pri avtomobilskih zavarovanjih popustila cenovna vojna za manj tvegane in donosne "varne voznike".
V Triglavu so izboljšali bonitetne ocene, dobiček je nad načrtovanim, dosegli so relativno visoko premijsko rast, na večjih trgih so okrepili tržni delež in rasli tudi na trgih zunaj Slovenije.
Triglavu, Zavarovalnici Sava, Adriaticu Slovenici in drugim zavarovalnicam na domačem trgu najbolje kaže na področju premoženjskih zavarovanj, kjer so lani skupaj zabeležile kar 3,4-odstotno rast premij, in sicer tako pri avtomobilskih zavarovanjih kot pri zavarovanju splošne odgovornosti in zdravstvenih zavarovanjih. Lani so rasle praktično vse zavarovalnice, manjše celo po nekajdesetodstotni stopnji. Drugače je na področju življenjskih zavarovanj, kjer se je obseg premij zmanjšal za pet odstotkov na 378 milijonov evrov.
Zavarovalniške skupine, kot sta Triglav in Sava Re, imajo tudi težave zaradi neugodnih razmer na kapitalskih trgih. Nizke obrestne mere počasi načenjajo donose iz obresti, ustavil pa se je tudi trend upadanja zahtevanih donosov na obvezniških portfeljih, kar pri unovčevanju prinaša nižje dobičke.
Zato zavarovalnice čedalje bolj vlagajo v manj likvidne naložbe, kot so nepremičnine, saj na tem področju pričakujejo višje donose. Še vedno glavnino sredstev vložijo v obveznice, kjer je počasi opazno okrevanje in dvigovanje njihove vrednosti.
Banke: manj prihodkov, a višji dobički
Boljše rezultate beležijo tudi NLB, NKBM, SID, Abanka in druge slovenske banke.
NLB je lani ustvarila 20 odstotkov več dobička.
Skozi vse leto so odobravale več posojil gospodinjstvom, ki jih je že več od posojil podjetjem. Njihov obseg je bil decembra višji za skoraj pet odstotkov, predvsem zaradi stabilne rasti stanovanjskih posojil in pospešene rasti potrošniških posojil.
Banke sicer še naprej prodajajo slabe terjatve, zaradi poceni denarja na bančnem trgu so številna podjetja prestrukturirala finančne obveznosti in se dogovorila za ugodnejšo obrestno mero. Manj je pritiska na takojšnje vračilo posojil. Tudi "bolnikov", ki jih je prizadela kriza in so v zadnjih letih močno bremenili bančne bilance, praktično ni več.
Zaradi vsega tega banke še naprej izgubljajo obrestne prihodke in provizije. Glede na leto 2015 se je bruto dohodek bank zmanjšal za 2,6 odstotka. Kljub temu so vse banke zaradi nižjih oslabitev in rezervacij poslovale z visokim dobičkom. Pred obdavčitvijo je znašal 379 milijona evrov, kar je za 221 milijona evrov več kot v letu 2015.
Samo skupina NLB je ustvarila 110 milijonov evrov ali 20 odstotkov več čistega dobička.
Umar: Rastejo potrošnja in zasebne investicije
Če je bilo slovensko gospodarstvo v preteklosti odvisno zlasti od izvoza, danes ni več tako. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) postaja širše osnovana, ugotavljajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Kot ključnemu dejavniku se mu vse bolj pridružujeta tudi potrošnja gospodinjstev in zasebne investicije.
Ob vedno boljših razmerah na trgu dela, torej višjih plačah in nižji brezposelnosti, se povečuje tudi zaupanje potrošnikov. To se v zadnjem letu odraža v rasti nakupov tistih dobrin, ki jih je kriza najbolj prizadela: osebni avtomobili, stanovanjska oprema, pametni telefoni in računalniki ter storitve, povezane s preživljanjem prostega časa.
11