Ponedeljek, 5. 12. 2016, 11.17
6 let, 6 mesecev
Kako poslujejo Krka, Gorenje, Telekom, Triglav in druga velika borzna podjetja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,88
1
Analizirali smo poslovanje Krke, Telekoma Slovenije, Gorenja, Petrola, Mercatorja in 16 drugih slovenskih borznih podjetij in skupin v prvih devetih mesecih letošnjega leta.
- Najnižji prihodki od prodaje v zadnjih sedmih letih.
- Visok padec dobička glede na lansko leto.
- Številne borznih družb so izgubile tudi po več kot 10 odstotkov vrednosti.
- Delnice podjetij so glede na dobiček, ki ga ustvarjajo, razmeroma podcenjene.
- Denarni tokovi usihajo.
- Zadolženost podjetij se je s 5 milijard evrov zmanjšala na 3 milijarde evrov.
Najnižji prihodki od prodaje v zadnjih sedmih letih in visok padec dobička glede na lansko leto. S temi besedami bi lahko povzeli letošnje rezultate borznih družb. V povprečju dosegajo občutno nižje denarne tokove in še naprej odplačujejo najeta bančna posojila.
Rezultatom primerno se letos giblje cena ključnih delnic na Ljubljanski borzi. Številne od njih so izgubile tudi po več kot 10 odstotkov vrednosti. Osrednji indeks SBI TOP je samo v zadnjem mesecu strmoglavil za več kot osem odstotkov.
Osrednji indeks SBI TOP je samo v zadnjem mesecu strmoglavil za več kot osem odstotkov.
Kako so se gibali prihodki in dobički
Naše ugotovitve so naslednje:
- PRIHODKI OD PRODAJE so znašali dobrih devet milijard evrov in so bili najnižji po letu 2010. V primerjavi z enakim obdobjem lani so se zmanjšali za skoraj dva odstotka ali za 165 milijonov evrov.
Znižali so se pri Petrolu, Mercatorju, Krki, Telekomu in nekaterih manjših podjetjih. Medtem so se povečali pri Savi Re, Gorenju, Uniorju, Luki Koper, Intereuropi …
Razlogi za padec prodaje so bili različni od primera do primera. Ne gre samo za to, da so podjetja izgubljala prihodke na domačem in tujem trgu. Nekatera od njih so se umikala s tujih trgov ali prodajala naložbe (Istrabenz, Mercator …), ki so jim v preteklosti prinašala precejšnje dodatne prihodke.
- ČISTI DOBIČEK je znašal okoli 315 milijonov evrov in je bil najnižji v zadnjih treh letih. Glede na lani se je znižal za več kot četrtino ali za 110 milijonov evrov. Kljub vsemu je dobička precej več kot v letih po začetku krize leta 2008.
Rast dobička je beležila večina obravnavanih podjetij, od Petrola, Gorenja, KD Group in Uniorja do Luke Koper, Cinkarne Celje in Intereurope. Za slabše skupne rezultate je medtem glavni krivec Krka, ki je v letu dni izgubila več kot 50 milijonov evrov dobička. Precej nižjega so ustvarili tudi Telekom in (po)zavarovalniški skupini Triglav in Sava Re.
Glede na to, da je nižji tudi dobiček iz poslovanja (EBIT) analiziranih podjetij, gre razloge za slabše rezultate iskati tudi v povišanju stroškov oziroma da z iskanjem prihrankov niso mogli slediti zniževanju prihodkov.
Zavarovalniške skupine, kot sta Triglav in Sava Re, imajo tudi težave zaradi neugodnih razmer na kapitalskih trgih. Nizke obrestne mere počasi načenjajo donose iz obresti, ustavil pa se je tudi trend upadanja zahtevanih donosov na obvezniških portfeljih, kar pri unovčevanju prinaša nižje dobičke.
Več o poslovanju največjih slovenskih borznih podjetij si lahko preberete v priloženi grafiki.
Z borze izginjajo prevzeta podjetja
V analizi poslovanj niso zajeta številna pomembna slovenska podjetja, ki so še nedavno javno objavljala letne rezultate. Zaradi finančnih težav prejšnjih lastnikov ali v okviru privatizacije so dobila nove, tuje lastnike. Ti pa so se odločili, da delnice umaknejo z borze.
Takšna usoda je v zadnjih nekaj letih doletela skoraj ducat podjetij, med drugim Pivovarno Laško, domžalski Helios, Aerodrom Ljubljana, Letriko, Žito, Cetis in Melamin.
Večina v skladu s pričakovanji
"Večina podjetij je objavila rezultate, ki so bili v skladu z našimi pričakovanji. Je pa bila smer gibanja dobička različna," je objave rezultatov največjih borznih podjetij povzel Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine Alta.
"Gibanje cene delnice Krke je letos med slabšimi od slovenskih blue chipov, a logičen odsev letošnjih rezultatov," pravi glavni ekonomist Skupin Alta Sašo Stanovnik.
Skladno s pričakovanji se je letos zvišal dobiček Petrola (17 odstotkov) in Luke Koper (23 odstotkov). Na drugi strani sta pričakovana upadla dobička obeh zavarovalnic, in sicer Save Re (-1,5 odstotka) in Zavarovalnice Triglav (-34 odstotkov). "Tudi Telekom je posloval skladno z našimi pričakovanji, načrtovana EBITDA (denarni tok iz poslovanja, op. p.) pa bo tudi očitno dosežena," je dodal Stanovnik.
Krka veliko razočaranje
Krka je bila za številne domače vlagatelje dolga leta sinonim za stabilno dolgoročno naložbe. Danes je novomeški farmacevt tako za male delničarje kot za borzne analitike veliko razočaranje.
"Njen dobiček, ki je posledica tudi cenovnih pritiskov v panogi, se je znižal za 40 odstotkov. Njihova prvotna napoved za letošnji dobiček v višini 160 milijonov evrov pa je znižana na okoli 105 milijonov," je glavne razloge za nezadovoljstvo naštel Stanovnik.
Krkine delnice so padle pod magično mejo 50 evrov in dosegajo najnižjo vrednost v več kot treh letih.
Z njim se strinja Grega Meden iz KD Skladov. "Zdi se, da nekaj stomilijonske naložbe iz zadnjih let ne prinašajo zadovoljive dodane vrednosti. Marže padajo, Krki pa tega ne uspeva nadomestiti z večjo prodajo," nam je povedal Meden.
V nekaj tednih so delnice Krke izgubile že več kot 15 odstotkov vrednosti. Padle so pod magično mejo 50 evrov in dosegajo najnižjo vrednost v več kot treh letih. "Gibanje cene delnice Krke je pri tem letos med slabšimi od slovenskih blue chipov, a logičen odsev letošnjih rezultatov," je dodal Stanovnik.
Cinkarna: svetla zvezda domače borze
Nasprotno je Cinkarna Celje pozitivno presenetila z dobrimi rezultati in več kot uspešno kljubuje negativnemu vzdušju na Ljubljanski borzi. Postala je pravi borzni hit, tako po prometu kot po rasti tečaja, v zadnjih tednih pa je njena delnica pridobila več kot tretjino vrednosti in dosegla rekordnih 136 evrov.
"Gledano z vidika vrednotenja je Cinkarna Celje najbolj podcenjena delnica Ljubljanske borze," je dodal Gregor Meden iz družbe KD Skladi.
"Njen devetmesečni dobiček je že močno presegel načrte glede celotnega letošnjega leta. Okrevanje dobička sicer temelji na izboljšanem razmerju med ponudbo in povpraševanjem v panogi," je pojasnil Stanovnik. "Gledano z vidika vrednotenja je Cinkarna Celje najbolj podcenjena delnica Ljubljanske borze," je dodal Meden.
Tudi Gorenje letos uspešno dosega svoje zastavljene načrte in je posledično raven dobička nad našimi prvotnimi pričakovanji, je poudaril Stanovnik. Meden ob tem opozarja, da je dobičkonosnost velenjskega proizvajalca bele tehnike še precej pod povprečjem panoge.
Meden je omenil še našega največjega naftnega trgovca. "Petrol nadaljuje z dobrim poslovanjem in ob potencialni liberalizaciji cen naftnih derivatov postaja ena izmed najbolj zanimivih delniških naložb na domači borzi."
Dobičkonosnost velenjskega proizvajalca bele tehnike je še precej pod povprečjem panoge.
Krepita se izvoz in zasebna potrošnja
Medtem ko nekatera najpomembnejša borzna podjetja poslujejo slabše, je gospodarstvo še naprej na poti rasti. Slovenija po zadnjih podatkih beleži eno najvišjih rasti BDP v EU.
"Ključni dejavnik gospodarske rasti ostaja izvoz, ki ga še naprej krepita tuje povpraševanje in izboljševanje konkurenčnega položaja slovenskih podjetij v tujini," so povedali na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Letos vidneje okreva tudi zasebna potrošnja. "Ob nadaljnji rasti potrošnje trajnih dobrin, ki se je začela v drugi polovici leta 2013, se je okrepilo tudi trošenje drugih dobrin, ki predstavljalo prevladujoč delež v potrošnji," so povedali.
"Od ugodnih gibanj odstopajo le skupne investicije, ki so nižje kot lani. To je posledica nižjih javnih investicij zaradi zastoja pri črpanju EU sredstev ob prehodu na novo finančno perspektivo. Nadaljuje pa se krepitev zasebnih investicij," dogajanje pojasnjujejo na UMAR.
Podcenjene delnice in visoke dividende
"Podobno dinamiko pri posameznih podjetjih pričakujemo tudi za zadnje četrtletje letošnjega leta in nato leto 2017," je poudaril Stanovnik in dodal, da je smer gibanja ponekod močno odvisna od dogajanj v panogi.
Med decembrom in januarjem lahko vlagatelji pričakujejo objave posameznih podjetij glede poslovnih načrtov za prihodnje leto.
Pri borznih podjetjih pričakujejo le blago rast dobička, in sicer le v višini okoli 3 odstotke. Ker pa so delnice podjetij glede na dobiček, ki ga ustvarjajo, razmeroma podcenjene, ne pričakuje nadaljnjega upada ravni borznega indeksa SBI TOP.
"Dodatno se je treba zavedati, da imajo slovenske delnice nadpovprečno visoko dividendno donosnost. Ta na papirju znaša 5,1 odstotka. Res pa je, da bo v realnosti naslednje leto nekoliko nižja, saj se raven dividend ne bo povsod obdržala," je opozoril Stanovnik. Omenil je, da je Krka vsaj pri napovedi dividend dala spodbuden signal, saj naj bi nadaljevala politiko njihove rasti.
Med decembrom in januarjem lahko vlagatelji pričakujejo objave posameznih podjetij glede poslovnih načrtov za prihodnje leto. "Predvsem od Krke vlagatelji verjetno iščejo informacijo, kolikšen dobiček se lahko pričakuje v prihodnjih letih," je dodal Stanovnik.
Denarni tokovi usihajo
Največja slovenska borzna podjetja in skupine se ne soočajo le s padcem prihodkov od prodaje in čistega dobička, ampak imajo tudi težave z denarnim tokom iz poslovanja (EBITDA).
Ta je eden od glavnih kazalnikov zdravega poslovanja. Kaže, koliko denarja podjetju ostane za poplačilo dolgov in obresti nanje ter investicije in izplačilo dividend lastnikom. Za razliko od dobička bolj nazorno prikazujejo uspešnost oziroma donosnost poslovanja.
V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je EBITDA zmanjšal, za desetino ali za 70 milijonov na 750 milijonov evrov. S tem je bil najnižji v zadnjem desetletju. Med drugim se je povečal pri Petrolu, Gorenju in Uniorju, zmanjšal pa pri Mercatorju in Krki.
Tudi drugače več sto milijonov evrov presežnih denarnih sredstev, ki so jih podjetja ustvarila pri poslovanju, ni šlo "le" za naložbe in izplačilo dividend, ampak v glavnem za nadaljnje odplačilo bančnih posojil, najetih v preteklosti.
Kako poteka razdolževanje
Številna velika borzna podjetja so se pred začetkom krize brezglavo zadolževala ter sredstva vlagale v zgrešene projekte doma in v tujini. Sledilo je mučno razdolževanje oziroma vračanje posojil. Analiza najnovejših podatkov o vrednosti premoženja, kapitala in finančnih obveznosti dokazuje, da ta proces še naprej poteka.
Za lažjo predstavo. Konec septembra 2010 so imela podjetja za skoraj 5 milijard evrov finančnih obveznosti, od tega jih je bilo za kar dve milijardi evrov kratkoročnih, torej jih je bilo potrebno vrniti v manj kot letu dni. Danes imajo ista podjetja za "le" še dobre tri milijarde evrov finančnih obveznost. Samo v zadnjem letu dni so se zmanjšale za štiri odstotke ali za 125 milijonov evrov.
Dobiček Petrola se je v letošnjih devetih mesecih povečal za 17 odstotkov.
Glede na to, da so imela podjetja leta 2010 za 13 milijard evrov, danes pa za okoli 11 milijard evrov premoženja, je mogoče utemeljeno sklepati, da so podjetja pomemben del najetih posojil vrnila z dezinvestiranjem oziroma s prodajo premoženja.
Podjetja lažje dihajo
Zaradi sanacije bančnega sistema, ki je razbremenila bilance bank, se je v šestih letih občutno izboljšalo tudi razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi finančnimi obveznostmi. Če je bilo še leta 2010 stanje alarmantno in je bilo razmerje 1:1,5, danes na vsak evro kratkoročnega pridejo že kar trije evri dolgoročnega posojila.
Nekatera podjetja bi lahko poplačala posojila v razmeroma znosnem obdobju, vendar ne bi mogla izplačevati dividend, kar je pri borznih podjetjih zelo pomembno za vzdrževanje privlačnosti delnic tako za male kot dobro poučene vlagatelje.
Kako je s plačevanjem dobaviteljev
Pri analizi poslovanja borznih družb ne gre mimo (rednega) plačevanja obveznosti do dobaviteljev in plačilno disciplino njihovih kupcev.
Po naših izračunih se poslovne obveznosti, ki kažejo, koliko so podjetja dolžna dobaviteljem doma in v tujini, v zadnjem letu dni ni kaj dosti spremenilo. Ostalo je na podobni ravni kot konec septembra lani.
Skupina Mercator glede na denarni tok, ki ga ustvarja, ostaja daleč najbolj zadolžena borzna družba.
Podobno je s poslovnimi terjatvami. Nekoliko so se zmanjšale oziroma ostale na lanskem nivoju, kar ob nekoliko nižjem obsegu prihodkov kaže, da podjetja dajejo ugodnejše plačilne pogoje kupcem, ali pa imajo ti težave pri sprotnem plačevanju računov.
Po sanaciji banke kujejo dobičke
Bančni sistem je v prvih devetih mesecih letos posloval z dobičkom pred davki v višini 334 milijonov evrov. Likvidnost bank je po oceni Banke Slovenije primerna in ugodna, kar trenutno velja tudi za kazalnike kapitalske ustreznosti bank.
Največja bančna skupina v Sloveniji NLB je v prvih devetih mesecih leta izboljšala dobičkonosnost vseh bank v skupini in dosegla 91,5 milijona evrov dobička po davkih, kar je 18 odstotkov več kot enakem lanskem obdobju. Znižal pa se rezultat pred oslabitvami in rezervacijami, ki je znašal 143,5 milijona evrov in je tako nižji za dva odstotka kot v devetmesečju lani. Na poslovanje bančne skupine vplivajo tudi nizke, celo negativne obresti v evrskem območju in ostra borba s konkurenti na trgih, kjer posluje. Tržni delež na področju fizičnih oseb tako znaša le še 23,4 odstotka in pravnih oseb 22,9 odstotka. Obrestna marža (delež stroškov v bruto dohodku) se je v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala z 2,67 odstotka na 2,59 odstotka. Obseg slabih posojil NLB Skupine se je v prvih devetih mesecih znižal za 504 milijone evrov in znašal 1,4 milijarde evrov, vendar pa je treba opozoriti, da je banka letos prodala za okoli pol milijarde slabih posojil.
Druga največja bančna skupina Nova KBM je prvih devet mesecev nadaljevala rast, saj je ustvarila 41,3 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani beležila 28,1 milijona evrov. Tudi na ravni skupine je bila dobičkonosna, saj je ustvarila 40,8 milijona evrov dobička, medtem ko je lani v tem času beležila 16,2 milijona evrov.
1