SiolNET. Posel danes Novice
0,04

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Ministrstvo izpostavlja razlike v izračunih Bruslja in Ljubljane

Slovenski proračunski načrt znova s tveganji neskladnosti z evropskimi pravili

0,04

termometer

Bruselj
Foto: Reuters

V slovenskem osnutku proračunskega načrta za prihodnje leto obstajajo tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, je ocenila Evropska komisija. Napredek k srednjeročnemu proračunskemu cilju ni zadosten, a zaradi velike negotovosti glede izračuna proizvodne vrzeli bo morda Slovenija prihodnje leto bliže temu cilju, je še poudarila.

Andrej Bertoncelj Novice "Če proračuna ne bomo uskladili, ne bom več minister" #video

Prvič od leta 2002 nobena članica območja evra ni v postopku zaradi čezmernega javnofinančnega primanjkljaja, torej primanjkljaja nad tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP). Tako so vse v preventivni fazi postopka preverjanja javnih financ, ko se komisija pri ocenjevanju osredotoči na uresničevanje srednjeročnega proračunskega cilja.

Slovenija odstopa od priporočene poti

Komisija je danes objavila ocene osnutkov proračunskih načrtov članic območja evra za prihodnje leto. Kot vselej je članice razvrstila v tri skupine: skladne s proračunskimi pravili, pretežno skladne in s tveganji neskladnosti. Pri nobenem pa tokrat ne ugotavlja resne neskladnosti s proračunskimi pravili, kot je lani v primeru italijanskega proračuna.

denar Foto: Getty Images V prvi skupini članic s proračunskimi načrti, ki so skladni z evropskimi proračunskimi pravili, opredeljenimi v paktu o stabilnosti in rasti, je devet držav: Nemčija, Irska, Grčija, Ciper, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Avstrija. Pretežno skladna sta osnutka Estonije in Latvije.

Pri proračunskih načrtih osmih držav - poleg Slovenije so to še Belgija, Španija, Francija, Italija, Portugalska, Slovaška in Finska - pa komisija ugotavlja tveganja neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili, saj so mogoča znatna odstopanja od priporočene poti do njihovih srednjeročnih proračunskih ciljev.

V primeru Belgije, Španije, Francije in Italije komisija opozarja tudi na neskladnost s ciljem glede zmanjševanja javnega dolga. Prav te članice jo tudi najbolj skrbijo. Preostale štiri imajo namreč javni dolg pod 60 odstotki BDP, kar je zgornja dovoljena meja po paktu o stabilnosti in rasti, ali pa bodo pod tem pragom v kratkem.

Andrej Bertoncelj Novice Bertoncelj: Vseh tveganj ni mogoče vključiti v proračunske dokumente

Ne napredujemo dovolj hitro

Slovenija bo po pričakovanjih kmalu izpolnila pravilo, da javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP. Poleg tega je z nominalnim presežkom precej daleč od zgornjega dovoljenega praga treh odstotkov javnofinančnega primanjkljaja. Vendar pa ne napreduje dovolj hitro k srednjeročnemu proračunskemu cilju, to je strukturni primanjkljaj v višini 0,25 odstotka BDP, je danes v Bruslju dejal podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Ob tem je Dombrovskis poudaril, da je ob upoštevanju nominalnega presežka v višini 0,5 odstotka BDP in velike negotovosti glede izračuna proizvodne vrzeli povsem mogoče, da bo Slovenija v letu 2020 bliže temu cilju. To bodo po njegovih besedah potrdili spomladi.

Valdis Dombrovskis Valdis Dombrovskis Foto: Reuters

V Bruslju so pred današnjo oceno neuradno pojasnjevali, da v primeru Slovenije ni posebnih skrbi in da je povsem mogoče, da bo spomladi prihodnje leto prešla iz skupine držav s tveganji proračunske neskladnosti v skupino držav, ki so pretežno skladne z evropskimi proračunskimi pravili.

V primeru Slovenije je srednjeročni proračunski cilj določen v višini 0,25 odstotka strukturnega primanjkljaja v letu 2020. Po jesenski gospodarski napovedi komisije pa naj bi Slovenija prihodnje leto beležila 0,9-odstotni strukturni primanjkljaj. Zaradi tega odstopanja je torej znova v skupini držav s tveganji neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili.

evri Novice Vlada v dopolnjenih predlogih proračunov upoštevala tudi vpliv davčnih sprememb

Tudi slovenska komisija ugotovila neskladnosti

V prejšnjem ciklu ocenjevanja - mnenje o posodobljenem osnutku proračunskega načrta Slovenije je komisija izjemoma objavila konec februarja, ker je osnutek iz oktobra lani zaradi volitev temeljil na predpostavki nespremenjene politike in je bil v vmesnem času ponovno predložen - je komisija pri slovenskem načrtu prav tako ugotovila tveganje neskladnosti z evropskimi pravili.

Ocene komisije in Slovenije glede strukturnega položaja se sicer običajno precej razlikujejo, predvsem zaradi razlik v metodologiji izračuna proizvodne vrzeli oziroma tega, na kateri stopnji konjunkturnega cikla je trenutno slovensko gospodarstvo. Proizvodna vrzel namreč prikazuje razliko med dejanskim in maksimalnim potencialnim BDP.

pisarna Pukšič Novice Župan za krpanje proračunske luknje prodaja svojo pisarno #video

Ministrstvo izpostavlja razlike v izračunih Bruslja in Ljubljane

Na ministrstvu za finance so v odzivu na oceno izpostavili razlike med izračuni Bruslja in Ljubljane. Te med drugim izhajajo iz različnih napovedi gospodarske rasti in proizvodne vrzeli. 

Na ministrstvu za finance so izrazili zadovoljstvo, da je Evropska komisija prepoznala uspešno delo Slovenije pri zniževanju javnega dolga v deležu bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je v zadnjem obdobju druga država v EU po hitrosti zniževanja dolga, so izpostavili.

Ministrstvo za finance Foto: STA Ponekod pa se ocene Slovenije in Bruslja razlikujejo. Slovenija bo tako po ocenah komisije letos dosegla nominalni presežek sektorja država v višini 0,5 odstotka BDP in ga obdržala tudi v letu 2020. Na ministrstvu za finance medtem ocenjujejo, da bomo leto 2019 končali s presežkom sektorja država v višini 0,8 odstotka BDP, leta 2020 pa se bo ta zvišal na 0,9 odstotka.

Ocene osnutkov proračunskih načrtov temeljijo na makroekonomski napovedi in projekcijah Evropske komisije iz letošnje jeseni, so ob tem poudarili na ministrstvu. Komisija je takrat Sloveniji za letos napovedala 2,6-odstotno rast BDP, leta 2020 pa naj bi se ta zvišala na 2,7 odstotka. To je slabše od pomladanske napovedi komisije in hkrati nižje od jesenske makroekonomske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki jo je ministrstvo uporabilo pri pripravi osnutka proračunskega načrta 2020.

"Ker je napoved komisije slabša, so posledično nekoliko nižje tudi njene ocene prihodkov in nominalnega salda," ugotavljajo na ministrstvu. Letos se prihodki po mnenju komisije znižajo že na račun razbremenitve regresa, prihodnje leto pa še dodatno zaradi davčne optimizacije.

Glede doseganja srednjeročnega cilja oziroma strukturnega napora komisija ocenjuje, da obstaja nekaj tveganja za odstopanje od prilagoditveni poti za doseganje tega cilja za leto 2020 in znatno odstopanje pri upoštevanju leta 2019 in 2020 skupaj. Pri tej oceni Evropska komisija izpostavlja visoko negotovost pri izračunih proizvode vrzeli, kar pomeni, da bi Slovenija v 2020 lahko dosegla splošno skladnost. To se bo preverjalo spomladi 2021.

Pri oceni doseganja strukturnega napora oziroma srednjeročnega cilja prihaja do dodatne razlike med izračuni komisije in Slovenije, predvsem zaradi nove nižje napovedi evropskega statističnega urada Eurostat glede števila prebivalstva v starosti od 15 do 74 let po letu 2019, višje ocenjenega sidra naravne stopnje brezposelnosti in posledično nižjega potencialnega BDP. Vse to vodi do še večjega razkoraka med Slovenijo in komisijo pri izračunu proizvodne vrzeli.

Komisija izpostavlja tudi potrebo po večjem napredku pri izvajanju strukturnih sprememb. "Tudi ministrstvo za finance si vseskozi prizadeva za izvajanje strukturnih reform, vendar te terjajo širši družbeni konsenz in niso izvedljive v enem letu, temveč fazno," so zapisali.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin