Torek, 19. 11. 2019, 6.42
4 leta, 5 mesecev
"Če proračuna ne bomo uskladili, ne bom več minister" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,51
18
"Če pride do neskladja med proračunom in zakonom o izvrševanju proračuna, zelo verjetno nimamo več finančnega ministra," je dejal finančni minister Andrej Bertoncelj, ki meni, da ima Slovenija enega najboljših proračunov med evrskimi državami. Kot je dejal pred poslanci ob začetku obravnave predlogov proračunov za prihodnji dve leti, to velja tako glede presežkov kot zniževanja javnega dolga. Posvaril pa je pred zvišanjem povprečnine.
Minister Andrej Bertoncelj je ponovno spomnil, da je finančni strokovnjak na začasni politični funkciji in da je večkrat jasno povedal, da bo podpisal le proračune s presežki oz. z doslednim spoštovanjem fiskalnega pravila.
Proračuna spoštujeta fiskalno pravilo
"Moja naloga in moj podpis pod obema proračunoma in zakonom o izvrševanju proračunov je prav tak. Proračuna spoštujeta fiskalno pravilo," je poudaril in opomnil, da je od tu naprej vse v rokah poslancev. Tako jih je pozval k modri odločitvi v dobro državljanov.
Minister Andrej Bertoncelj
Odbor državnega zbora za finance je namreč v petek podprl dopolnilo k zakonu o izvrševanju proračuna, s katerim so povprečnine občinam občutno zvišali in s tem dodatno obremenili proračun za več kot 140 milijonov evrov letno. Koalicija se bo o tem, kako rešiti težavo, pogovarjala danes.
Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je včeraj napovedal, da bodo koalicijskim partnerjem predlagali, da skupaj vložijo dopolnilo, s katerim bodo vrnili zneske povprečnine občinam na prvotni predlog vlade.
Povečujejo se tudi prihodki
Prihodnje leto naj bi se v proračun steklo 10,773 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,111 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako leta 2020 znašal 415 milijonov evrov in se leta 2021 povzpel na 656,6 milijona evrov.
Vlada je predlog proračunov za prihodnji dve leti pripravila ob zavedanju umirjanja gospodarske rasti. "Vlada se na upočasnitev gospodarske rasti odziva hitro in z veliko mero previdnosti," je dejal Bertoncelj. V tem smislu je ob pripravi proračunskih dokumentov smiselno upoštevala pripombe poslancev in državnih svetnikov ter opozorila fiskalnega sveta.
Je pa poudaril, da bo Slovenija z obravnavanima proračunoma tudi po šestletnem obdobju gospodarske rasti ohranila visoko raven socialne varnosti ter še okrepila razvejan sistem socialne in družinske politike.
Vanju je vgradila tudi ukrepe, ki so usmerjeni k hitrejši aktivaciji delovno aktivnega prebivalstva in daljši delovni aktivnosti. "K izboljšanju socialnega položaja posameznikov bosta prispevala tudi dvig minimalne plače in usklajevanje pokojnin," je dodal.
Razvojno naravnan proračun
Iz proračunskih dokumentov je prav tako razvidna razvojna komponenta. Zvišujejo se sredstva, namenjena investicijam tako na nacionalni kot lokalni ravni, povečujejo pa se tudi vlaganja v znanost, tehnološke razvojne projekte, digitalizacijo, gospodarsko infrastrukturo in razvojne centre ter novonastala podjetja, je naštel.
Vlada je tokrat k proračunskim dokumentom priložila tudi poseben zakon, ki ga je pripravila po tem, ko je urad za makroekonomske analize in razvoj septembra znižal napoved gospodarske rasti. Z njim se omejuje rast stroškov dela v javnem sektorju in določa izredno uskladitev pokojnin v letu 2020.
18