Torek, 5. 12. 2017, 11.04
6 let, 4 mesece
Se bodo banke po spremembi zakonodaje odločale drugače?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,80
Eden od ciljev pred dnevi sprejetega predloga zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je realnejša tržna vrednost nepremičnin. Bi lahko banke v prihodnosti namesto cenilcem zaupale podatkom z geodetske uprave (Gurs)?
Število stanovanjskih posojil se je v Sloveniji ob ugodnih obrestnih merah v letošnjem letu povečalo za pet odstotkov, ob tem pa se krepi tudi kupna moč potrošnikov. Eden od neizogibnih korakov na poti do stanovanjskega posojila je ocena vrednosti nepremičnine, ki jo želimo kupiti.
Vrednost nepremičnin dobimo na spletnem portalu geodetske uprave, vendar večina bank uporablja ocene neodvisnih cenilcev, saj se lahko ocenjene vrednosti na Gursu tudi do 50 odstotkov razlikujejo od prodajne cene.
Potrdili nov predlog
Konec novembra je odbor DZ za finance in monetarno politiko potrdil predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, saj stari po mnenju ustavnega sodišča ni bil skladen z ustavo. Cilj novega zakona je dobiti čim boljšo oceno tržne vrednosti nepremičnin, ki bi bila lahko uporabna za različne namene. Sveži podatki o vrednostih nepremičnin po novem sistemu vrednotenja bodo lastnikom na voljo ob koncu prihodnjega leta.
Američani odslovili strah in trepet uslužbencev Nove KBM
NLB bo še naprej zaupala cenilcem
V največji slovenski banki se bodo pri stanovanjskih posojilih še vedno zanašali na cenilce.
Bi lahko natančnejša vrednost v Gursovih bilancah pomenila tudi korak manj na poti do stanovanjskega posojila in manj stroškov? Strošek cenilca, ki ga mora pri tem plačati posojilojemalec, znaša več sto evrov.
"Uporaba posplošene tržne vrednosti nepremičnin za namene zavarovanja posojil je odvisna od bodočih odločitev banke, zato tega v tem trenutku ne moremo komentirati," odgovarjajo v NLB.
Pri največji slovenski banki pri odobritvi posojil ne upoštevajo vrednosti po Gursu, ampak se zanašajo na cenitve svojih cenilcev.
"V številnih primerih katastrski vpis ni izveden (izjema so stanovanja), posledično pa so lahko podatki o nepremičninah napačni. Iz teh ocen tudi ni razvidno, ali so nepremičnine funkcionalna celota in ali imajo urejen dostop. Tudi če ima nepremičnina urejen katastrski vpis, med vpisom ni bilo preverjeno, ali je nepremičnina zgrajena skladno z gradbeno zakonodajo," neupoštevanje cenitev po Gursu pojasnjujejo v NLB.
Država ima vse podatke, kdo je oddajal nepremičnine v turistične namene
NBKM: Podatki Gursa in cenilec
Druga največja banka NKBM se ob odobritvi posojila zanaša na oba podatka – tako na evidence Gursa kot na neodvisne cenilce.
"Pri stanovanjskih nepremičninah do 500 tisoč evrov se kot podlaga za oceno tržne vrednosti nepremičnine, skladno z določili Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, lahko uporabi posplošena tržna vrednost, določena z uporabo metod množičnega vrednotenja nepremičnin, ki jo neodvisni cenilec po potrebi popravi z uporabo ustreznega odbitka," odgovarjajo pri NKBM, ki je imela v lanskem letu 13-odstotni tržni delež.
Vprašanja smo poslali tudi tretji največji banki po tržnem deležu Abanki, a nam na vprašanja do danes niso odgovorili.
Na področju stanovanjskih posojil se v zadnjem času dogajajo spremembe.
Spremembe na področju fiksnih obrestnih mer
Na področju stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero, ki so bila v zadnjih letih zelo ugodna, se v zadnjem času dogajajo spremembe. V nekaterih manjših bankah so se odločili za umik 30-letnih stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero, pri drugih pa so skrajšali obdobje za odplačevanja na deset ali 15 let.
Leta 2015 so stanovanjska posojila s fiksno obrednost mero znašala sedem odstotkov vseh stanovanjskih posojil, lani 12, v prvi polovici letošnjega leta pa že 17 odstotkov.
Posojila s fiksno obrestno mero ljudem zagotavlja večjo varnost in stabilnost, saj je mesečni obrok enak, tako da so varni pred dvigom obrestnih mer v prihodnjih letih.
"V povprečju so stanovanjska posojila, vezana na fiksno obrestno mero, le za 0,7 odstotne točke dražja od posojil, vezanih na variabilno obrestno mero," ugotavljajo v Banki Slovenije.
