SiolNET. Posel danes Novice
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Resnica o obdavčitvi slovenskega delavca

0

termometer

Gospodarstveniki že vrsto let bentijo, da je visoka obremenitev plač eden izmed največjih razlogov, da se tuja podjetja izmikajo investicijam v Slovenijo. Je slovenski delavec res preveč obdavčen?

Tako kot v sosednjih državah se tudi v Sloveniji zadnja leta poziva k zniževanju davčne obremenitve plač. Povprečna bruto plača v Sloveniji se giblje okoli 1.500 evrov. Ko delavec od te vsote odbije 22,1 odstotka za socialne prispevke in plača akontacijo dohodnine (skupaj to pomeni približno 500 evrov), mu ostane povprečna neto plača okoli 1.000 evrov. A tak delavec podjetja ne stane samo 1.500 evrov, ampak približno 250 evrov več. Delodajalec mora namreč plačati še 16,1 odstotka bruto plače prispevkov, kar znese okoli 250 evrov. Od povprečnega stroška dela, ki znaša 1.750 evrov, delavec na račun prejme 1.000 evrov.

Obremenitev resda visoka, a povprečna

Tako ne čudi, da se Slovenija po višini obremenitve plač uvršča nad povprečje držav Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Povprečna plača zaposlenega brez otrok v Sloveniji je obremenjena z davki in dajatvami v višini 42,5 odstotka, medtem ko je v OECD to povprečje pri 36 odstotkih. Med 34 državami članicami Slovenija zaseda deseto mesto. Najvišjo davčno obremenitev imajo samski delavci v Belgiji (55,6 odstotka), Avstriji (49,4 odstotka) in Nemčiji (49,3 odstotka), najmanj obdavčeni so v Čilu (sedem odstotkov), na Novi Zelandiji (17,2 odstotka) in v Mehiki (19,5 odstotka).

 

Pod povprečjem OECD pa je v Sloveniji obremenitev plač zaposlenih oseb z otroki. Poročenemu zaposlenemu z dvema otrokoma v članicah OECD so v letu 2014 od plače v povprečju obračunali 36,9 odstotka davkov in prispevkov. V Sloveniji je bilo to povprečje pri 23,4 odstotka, kar našo državo uvršča na 22. mesto, je razvidno iz raziskave OECD.

Visoka davčna obremenitev višjih plač

Resnična težava so tako višje plače samskih oseb, ki so bolj obremenjene z davki in dajatvami. Plača osebe, ki zasluži 167 odstotka povprečne bruto plače, je obremenjena v višini 60,4 odstotka, kažejo podatki OECD iz leta 2014. To nas uvršča v vrh med državami OECD.

V ZSSS opozarjajo, da je delo preveč obremenjeno, kapital pa premalo

"Pregled davkov v skladu z ekonomsko funkcijo pokaže, da v Sloveniji največji delež predstavljajo davki na delo (19,7 odstotka BDP) in davki na potrošnjo (14,2 odstotka), medtem ko davki na kapital predstavljajo le 3,7 odstotka BDP. Slovenija ima tako v BDP kot v celotnih davkih višji delež davkov na delo in potrošnjo ter nižji delež davkov na kapital. V času krize se je razmerje še poslabšalo, saj sta se v strukturi davkov in prispevkov povečala deleža davkov na potrošnjo in davkov na delo (ki sta tudi višja kot v povprečju EU), delež davkov na kapital pa se je zmanjšal (za povprečjem EU zaostaja za 8,5 odstotne točke)," je poudarila izvršna sekretarka za ekonomsko področje pri ZSSS Andreja Poje.

V ZSSS med drugim predlagajo naslednje ukrepe: - davčno razbremenitev plač, - večjo progresivnost (uvedbo dodatnega davčnega razreda med 27 in 41 odstotki, v Avstriji imajo po novem kar sedem davčnih razredov, spremenijo naj se tudi zneski ob prehodu v posamezni davčni razred), - ohranitev davčne stopnje 50 odstotkov, - razbremenitev 13. plače oziroma božičnice.

Izpad prihodkov zaradi davčne razbremenitve plač bi po njihovem prepričanju lahko nadomestili z dvigom stopnje davka na dobiček oziroma dohodek pravnih oseb. Opozarjajo namreč, da se stopnja davka na dohodek pravnih oseb zmanjšuje že od leta 2006, ko je znašala 25 odstotkov. Zdaj znaša 17 odstotkov in je sedma najnižja v EU.

GZS: Nižja obdavčitev dela lahko pripomore k večanju tujih investicij

O strategijah, predlogih in smernicah, kako postati bolj zanimivo gospodarsko okolje za tuje investicije, ter problematiki davčne obremenitve plač smo govorili tudi s predstavniki gospodarstva. Po besedah Bojana Ivanca iz analitske skupine SPEK pri GZS lahko nižja obdavčitev dela pripomore k večanju tujih investicij. Poudarja, da so stroški dela nad povprečjem držav OECD pri bolje plačanih posameznikih, torej tistih, ki zaslužijo 67 odstotkov več od povprečja. "Dodatna izplačana stimulacija pri takšni višini osnovne plače je z davki in prispevki obdavčena 60-odstotno. To onemogoča stimulativno politiko nagrajevanja zaposlenih," poudarja Ivanc.

 

Socialna kapica in Manifest industrijske politike

Tudi zato po besedah Tatjane Čerin, izvršne direktorice za socialni dialog pri GZS, predlagajo uvedbo socialne/razvojne kapice, "ker bo ta prinesla finančno stimulacijo najbolj produktivnih kadrov v Sloveniji in zmanjšala odliv mladih visokokvalificiranih kadrov v tujino". Poleg socialne kapice pri GZS predlagajo še naslednje ukrepe: - več štipendij za deficitarne poklice v povezavi z gospodarstvom, - prenos znanja iz akademske sfere v gospodarstvo, - okrepljeno vlogo slovenske diplomacije in okrepitev ponudbe SID banke, - odpravo administrativnih ovir in - večjo prožnost trga dela za gospodarstvo, še zlasti pa za javni sektor (MDDSZEM).

Celoten nabor ukrepov GZS si lahko ogledate tukaj.

Davčna obremenitev odstopa od povprečja evropskih držav

Na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor, poudarjajo, da Slovenija po obremenitvi dela v letu 2014 pri samski osebi ne glede na višino dohodka v primerjavi z državami, ki so naše konkurentke (Poljska, Češka, Estonija, Slovaška), v davčnem primežu odstopa navzgor. V primerjavi z razvitimi državami (Italija, Nizozemska, Francija, Avstrija, Nemčija) pa po obremenitvi dela odstopa navzdol. Poudarjajo, da davčna obremenitev odstopa od povprečja evropskih držav zaradi nadpovprečne obremenitve dela in potrošnje ter podpovprečne obremenitve kapitala in premoženja.

Razbremenitev dela ob upoštevanju javnofinančnih omejitev

Ti podatki po prepričanju ministrstva nakazujejo, da je treba na novo določiti porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem s ciljem prestrukturiranja predvsem zaradi povečanja konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja in znižanja obremenitve dohodkov iz dela na račun odprave neučinkovitih davčnih olajšav in nepotrebnih izjem v sistemu javnih dajatev. Pri tem bo imel pomembno vlogo tudi davek na nepremičnine, katerega spremembe bodo uvedene postopno.

"Na splošno je treba ukrepe na davčnem področju zastaviti na način, da na eni strani krepimo konkurenčnost poslovnega okolja, kar vpliva na vzdržno gospodarsko rast in povečanje globalne konkurenčnosti Slovenije, na drugi strani pa nujno zagotavljamo javnofinančno konsolidacijo, da bomo do leta 2019 dosegli strukturno uravnoteženje javnih financ. Z vidika davčne politike bo ministrstvo v prihodnje usmerilo aktivnosti na področje iskanja rešitve za razbremenitev dela, vendar ob upoštevanju javnofinančnih omejitev. V tem delu bodo torej ukrepi pripravljeni na način prestrukturiranja bremen javnih dajatev, vključno z obremenitvijo nepremičnega premoženja z namenom povečanja konkurenčnosti poslovnega okolja."

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin