SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Razkrivamo poročilo, namenjeno Miru Cerarju: slabi banki grozi bankrot

10

termometer

Miro Cerar
Foto: Matej Leskovšek

Financiranju luknje v domačem bančnem sistemu ni videti konca: Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, zaradi pripojitve Factor banke in Probanke državi že izstavlja nov račun. Znesek: vsaj 50 milijonov evrov. Odgovornost je na strani Banke Slovenije, ki je to dejstvo zamolčala ob sanaciji bank leta 2013.

Sanacija slabih posojil v državnih bankah je Slovenijo stala več milijard evrov. Njeni državljani posledice reševanja bank še vedno čutijo v vsakdanjem življenju. Medtem ko so v bankah končale milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, državi zmanjkuje denarja za gradnjo šol, cest, železnic, zdravstvo … A končni račun za banke bo očitno še višji, kot so nas predstavniki vlade in Banke Slovenije prepričevali leta 2013. Očitno bo vsak od nas moral plačati še dodatnih 25 evrov; na družino to pomeni vsaj sto evrov.

Skoraj tri leta po tem, ko je Banka Slovenije Factor banko in Probanko poslala v nadzorovano likvidacijo, postaja jasno, da bo končni račun njunega zaprtja za davkoplačevalce bistveno višji, kot je bilo ocenjeno in javnosti sporočeno v letu 2013.

V nadaljevanju razkrivamo vsebino poročila o predvideni pripojitvi obeh bank, ki ga je upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), vodi ga Marko Simoneti, februarja poslal vladi. Ta je že nekaj dni pozneje soglašala s pripojitvijo Factor banke in Probanke k DUTB, ki bo tako prevzela za 417 milijonov evrov premoženja obeh bank.

 

DUTB, pod vodstvom Marka Simonetija, bi lahko brez nove pomoči vlade, postala insolventna. DUTB, pod vodstvom Marka Simonetija, bi lahko brez nove pomoči vlade, postala insolventna. Foto: STA

Dokument: Pripojitev obeh bank le z novim vložkom države

Iz dokumenta je razvidno, da bo DUTB zaradi pripojitve Factor banke in Probanke ustvarila dodatno izgubo v višini med 40 in 50 milijoni evrov. Pokriti jo bo morala država in to z vplačilom dodatnega kapitala. Če tega ne bo storila, bo DUTB, ki jo je država ustanovila za prodajo "nasedlega" premoženja bank, tudi uradno insolventna (to pomeni, da ji bo dejansko grozil stečaj). 

 

Leta 2013 je Banka Slovenije pripojila Factor banko in Probanko k DUTB. Leta 2013 je Banka Slovenije pripojila Factor banko in Probanko k DUTB.

 

"Zato upravni odbor meni, da se pripojitev lahko izvede le, če delničar (država, op. a.) ustrezno dokapitalizira DUTB in ji tako zagotovi, da lahko pokrije pričakovane izgube iz naslova pripojitve," piše v poročilu, ki smo ga pridobili na Siol.net. Končna višina luknje v kapitalu DUTB bo znana maja, ko bo končano vrednotenje sredstev obeh bank.

Spomnimo, ko je Banka Slovenije septembra 2013 imenovala izredni upravi Factor banke in Probanke, je guverner Boštjan Jazbec zatrdil, da bosta obe banki prenehali delovati v postopku nadzorovane likvidacije. To po zakonodaji pomeni, da bi moralo biti v bilancah Factor banke in Probanke dovolj premoženja za poplačilo vseh njunih obveznosti.

 

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je septembra 2013 zagotavljal, da imata Factor banka in Probanka dovolj denarja za poplačilo obveznosti. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je septembra 2013 zagotavljal, da imata Factor banka in Probanka dovolj denarja za poplačilo obveznosti. Foto: Bor Slana

 

Kaj so v obeh bankah ugotovili revizorji?

Toda zdaj se je izkazalo, da je dejansko stanje daleč od pričakovanega. Poročilo razkriva, da so revizorji Pricewaterhouse Coopers (PWC) in Deloitte pri pregledu posojil in ostalega premoženja obeh bank odkrili, da bo morala DUTB oblikovati dodatne rezervacije v skupni višini do 40 milijonov evrov. K temu gre prišteti še podatek, da je imela Probanka na prvi dan letošnjega leta za deset milijonov evrov negativnega kapitala (to pomeni, da njene obveznosti presegajo njeno premoženje). Factor banka, ki ima dober milijon evrov kapitala, je že za leti 2014 in 2015 oblikovala za več kot 22 milijonov evrov dodatnih slabitev. 

 

 

Vrnitev v preteklost

Kako je torej mogoče, da v Banki Sloveniji za dodatne kapitalske potrebe Factor banke in Probanke niso vedeli, ko so obe banki poslali v likvidacijo? 

Za odgovor na to vprašanje se je treba vrniti v leto 2013. Takrat je država – ministrstvo za finance je vodil Uroš Čufer – obema bankama odobrila za več kot milijardo evrov vredno garancijo za črpanje tako imenovanega posojila v skrajni sili. Hkrati se je država zavezala, da bo v obe banki vložila še dodatni kapital, če bo to potrebno. Probanki bi namenila 60 milijonov evrov, Factor banki pa 16 milijonov evrov.

 

Nadzorovana likvidacija Factor banke in Probanke se je začela, ko je bil finančni minister Uroš Čufer. Nadzorovana likvidacija Factor banke in Probanke se je začela, ko je bil finančni minister Uroš Čufer. Foto: Matej Leskovšek

 

Je Jazbec obe banki likvidiral s figo v žepu?

Tega kapitala obe banki nikoli nista dobili. Domnevati gre, da zaradi visoke stopnje politične občutljivosti njihovega reševanja. Tako Factor banka kot Probanka sta namreč veljali za "tajkunski" banki z levega političnega pola, ki sta financirali več nasedlih nepremičninskih projektov, propadlih finančnih holdingov in menedžerskih odkupov.

Ob več milijardah evrov, ki so jih morali davkoplačevalci nameniti za sanacijo NLB, Nove KBM in Abanke, si tako Jazbec ni mogel privoščiti izstavitve dodatnega računa državi za relativno nepomembni banki, ki sta konec leta 2012 skupaj obvladovali slabih pet odstotkov bančnega trga. 

Ne gre pozabiti, da si je prav zaradi poizkusa reševanja Factor banke nekdanji guverner Marko Kranjec nakopal zamere največje opozicijske stranke SDS, ki je pozneje v državnem zboru glasovala za Jazbečevo imenovanje. Leta 2012 je namreč Kranjec takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši predlagal, da bi Factor Banko odkupila državna Nova KBM.

 

Factor banko je poskušal reševati že nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Factor banko je poskušal reševati že nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Foto: Matej Leskovšek

DUTB "razume", da banki nista dobili dovolj kapitala

Da Factor banka in Probanka leta 2013 nista dobili dovolj denarja za izpeljavo nadzorovane likvidacije, potrjuje tudi poročilo DUTB. "Razumemo, da leta 2013 niti Factor banka niti Probanka nista prejeli dovolj sredstev za dokapitalizacijo, da bi lahko pokrili pričakovane prihodnje poslovne izgube in potencialne prihodnje slabitve v njunem pričakovanem življenjskem obdobju," navaja dokument. 

V njem je mogoče prebrati tudi, zakaj je pripojitev obeh bank k DUTB v velikem interesu ministrstva za finance in Banke Slovenije: "Če do pripojitve ne bi prišlo, bi država morala pokriti te izgube na račun kapitalskih rezerv ali pa bi utrpela odpise vrednosti kreditov, ki jih je obema bankama izdalo ministrstvo za finance kot končni in edini upnik."

Poročilo, ki ga nikoli ni bilo

Toda več indicev je že v preteklosti kazalo, da je želela Banka Slovenije velikost luknje v obeh bankah na vsak način skriti pred javnostjo. Regulator bančnega trga tako nikoli ni javno razkril otvoritvenega poročila Factor banke in Probanke ob likvidaciji. Od ministrstva za finance smo ga neuspešno zahtevali že pred letom dni. 

Nenavadno je tudi, da bosta obe banki pod okrilje DUTB prišli po postopku poenostavljene pripojitve. Ta za razliko od "običajne" pripojitve od Factor banke in Probanke ne zahteva razkritja številnih dokumentov, med drugim recimo poročila o reviziji pripojitve. Na vladi, kjer sklepa o pripojitvi javno niso razkrili, so to odločitev utemeljili z razlago, da je lastnica DUTB, Factor banke in Probanke država.

 

Poročilo DUTB iz leta 2013 razkriva, da obe banki nimata dovolj denarja za izpeljavo nadzorovane likvidacije. Poročilo DUTB iz leta 2013 razkriva, da obe banki nimata dovolj denarja za izpeljavo nadzorovane likvidacije. Foto: Klemen Korenjak

 

Kaj so še tveganja za DUTB

V DUTB so vlado opozorili še na dodatna tveganja, ki jo zaradi pripojitve čakajo v prihodnosti: 

  • Obveznosti do države. Kot pravna naslednica obeh bank bo DUTB prevzela tudi za 369 milijonov evrov obveznosti do ministrstva za finance. Od teh bi 170 milijonov evrov zapadlo že avgusta, preostala polovica pa mesec dni pozneje. "Do zapadlosti ne bomo mogli zagotoviti zadostnih prihodkov s prodajo premoženja," piše v poročilu DUTB. Vlada je zato v začetku aprila že soglašala s podaljšanjem roka za plačilo večjega dela teh obveznosti (okrog 208 milijonov evrov).

  • Od januarja letos država ne jamči več za novonastale obveznosti DUTB. "Obstaja nezanemarljivo tveganje, da novih upnikov zaradi pripojitve obeh bank ne bomo mogli poplačati, razen v primeru dokapitalizacije," svarijo na DUTB.

  • Neobvladovanje stroškov. Oktobra lani je vlada od DUTB zahtevala večjo stroškovno učinkovitost. Te zaradi višjih stroškov poslovanja in 121 novih zaposlenih, ki so prišli iz obeh bank, na DUTB ne bodo dosegli.

  • Sodni postopki. Probanki grozi izguba štirih tožb, vrednejših od enega milijona evrov. 

  • Na DUTB bo padlo tudi breme morebitnega poplačila izbrisa imetnikov obveznic Probanke in Factor banke v višini 64 milijonov evrov. 

DUTB z insolventnostjo grozi tudi zaradi prodaje Save 

DUTB Foto: Matej Leskovšek

 

Zakaj DUTB ob pripojitvi Factor banke in Probanke grozi insolventnost? Osnovni kapital DUTB je na zadnji dan lanskega leta znašal skoraj 203 milijone evrov. Hkrati je imela družba, znana tudi pod imenom slaba banka, v bilancah po nerevidiranih podatkih za več kot 86 milijonov evrov zadržane izgube. Ta je nastala ob prevrednotenju terjatev, ki jih je DUTB prevzela od štirih državnih bank. Razlika med obema številkama pomeni višino lastniškega kapitala DUTB, torej 117 milijonov evrov.

Od tega zneska so na DUTB odšteli še negativni lastniški kapital obeh pripojenih bank in izgube ob prevrednotenju njihovih sredstev. To pomeni, da je imela DUTB že 1. januarja letos le še 64 milijonov evrov lastniškega kapitala. "Prenesena izguba po pripojitvi bo zelo verjetno znašala več kot polovico osnovnega kapitala DUTB. Takšno stanje izpolnjuje pogoj insolventnosti, zapisan v zakonodaji," piše v poročilu, ki ga je DUTB poslal vladi. 

Mogočo rešitev te težave so na DUTB našli pri Savi. Že pred časom smo poročali, da je DUTB lani terjatve do Save v svojih poslovnih knjigah prevrednotila navzgor za okoli 50 odstotkov. To je storila v času, ko je Savo želela spraviti v stečaj, kar je takrat utemeljevala z razlago, da gre za finančni holding brez vrednosti. 

Do zdaj v tej odločitvi DUTB ni bilo mogoče najti logike. Toda poročilo razkriva, da bo imela DUTB po lastni oceni za skoraj 22 milijonov evrov več lastniškega kapitala, če vlada ne bo vztrajala pri prenosu terjatev do Save na Slovenski državni holding (SDH). V DUTB so torej v spopadu za obvladovanje Save oziroma njene turistične divizije očitno vladi pripravljeni žugati celo z lastno insolventnostjo.

 

 

Kako je Banka Slovenije izigrala Lahovnikov zakon 

Banka Slovenije Foto: Matej Leskovšek

Tričlanska uprava Factor banke je v lanskem letu dobila 478 tisoč evrov prejemkov, največ med njimi Matevž Slapničar, in sicer 183 tisoč evrov. Pri tem je treba opozoriti, da je upravo banke, ki jo je vodil Klaus Schuster, v začetku septembra zapustil Vitomir Krašovec. Prejemki uprave v lanskem letu so višji kot leto pred tem, ker so jim s soglasjem Banke Slovenije izplačali nagrade za "uspešno delo".

Ko smo mediji razkrili, da je Banka Slovenije v letu 2013 s člani uprav Factor banke in Probanke sklenila pogodbe, s katerimi je kršila tako imenovani Lahovnikov zakon, ki določa višino plač v državnih družbah, je bila prisiljena posameznemu članu uprave znižati plačo s 15 tisoč na slabih 12 tisoč evrov bruto mesečno. Zaradi tega je bilo v obeh bankah precej slabe volje. 

A centralna banka je "krivico" lani popravila z omenjenim izplačilom nagrade za "uspešno delo". Še več, RTV Slovenija je nedavno objavila zapisnik seje sveta Banke Slovenije, iz katerega je razvidno, da so viceguvernerji iskali možnosti, kako prejemke upravam znova dvigniti na raven pred uskladitvijo.

Na seji je viceguvernerka Mejra Festić dejala: "Da bi se izognili visokemu davku, naj se plača zniža na mejni znesek 12.500 evrov bruto, ostali del pa se nadoknadi oziroma izplača s 'success fee'."  Članom uprav je bila po dveinpolletnem delu izplačana tudi odpravnina v znesku treh osnovnih bruto plač.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 313
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin