Četrtek, 19. 7. 2018, 16.25
5 let, 9 mesecev
Poslanci sprejeli zakon za zaščito državne naložbe v NLB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,64
3
Poslanci državnega zbora so z 59 glasovi za in 11 proti sprejeli zakon za zaščito vrednosti kapitalske naložbe države v NLB. Zakon določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če se zgodijo prisilne izvršbe na premoženje NLB na Hrvaškem. Večina poslancev je soglašala z zaščito naložbe, sprejemu zakona so nasprotovali v Levici in SNS.
Kot smo poročali na Siol.net, cilj novega zakona o NLB, ki so ga popoldne sprejeli poslanci z 59 glasovi za in 11 glasovi proti, ni zaščita banke pred tožbami na Hrvaškem, ampak njena čim hitrejša prodaja.
Slovenija bo pri tem pohodila mednarodne sporazume, ki naši južni sosedi že onemogočajo rubež premoženja NLB na Hrvaškem, edini, ki bo imel od zakona korist, pa je novi lastnik NLB.
V primeru rubeža bo NLB na pomoč priskočil sklad za nasledstvo
Na ministrstvu za finance medtem poudarjajo, da je cilj zakona zagotoviti nadomestitev negativnih finančnih posledic NLB, ki nastajajo zaradi prisilnih rubežev pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč, ki so po mnenju Slovenije v nasprotju z ustavnim zakonom ter mednarodnimi sporazumi, kot je memorandum z Mokric.
V zakonu je posebej navedeno, da ta ne vzpostavlja državnih jamstev za prenesene devizne vloge.
Če bo Hrvaška izvršila prisilno izvršbo in rubila premoženje NLB, bo država iz sklada za nasledstvo banki, ki mora sicer tudi sama aktivno vlagati pravna sredstva zoper sodbe hrvaških sodišč, povrnila negativne finančne posledice.
Slovenija delno privatizacijo NLB načrtuje še v letošnjem letu. Prodajne postopke bo tako kot v lanskem letu vodil SDH, ki je glede prodaje največje banke v državni lasti že dobil zeleno luč vlade.
V primeru, da premoženja v nasledstvenem skladu ne bi bilo dovolj, pa ima država možnost, da namensko premoženje sklada poveča iz B bilance državnega proračuna.
Vraničar-Ermanova: To je najboljša možnost za državo in NLB
Zakon je pomemben tudi za to, da bi v času, ko je država še 100-odstotna lastnica banke, dosegli izplačilo dividend. NLB bi jih izplačala v višini 189,1 milijona evrov, a za to čaka soglasje Evropske centralne banke.
NLB: Premik k privatizaciji banke
Današnji sprejem zakona je premik v smeri privatizacije banke, so v kratkem sporočilu za javnost zapisali v največji slovenski banki. Dodali so, da so na privatizacijo dobro pripravljeni in bodo "vse postopke v koordinaciji z lastnikom in svetovalci maksimalno podprli".
Banka in vsa skupina že več kot štiri leta nadaljujeta trend stabilnega in dobičkonosnega poslovanja, so navedli v NLB in spomnili na poslovanje v prvem letošnjem četrtletju, v katerem je NLB Skupina ustvarila 57,7 milijona evrov čistega dobička, k čemur so, kot so dodali, pomembno pripomogle vse strateške bančne članice.
Državni zbor ni izglasoval predloga dopolnila, ki ga je v obravnavo vložila Levica, ki je želela doseči, da bi zakon v veljavo stopil šele s 1. januarjem 2021. Prepričani so namreč, da bo imela pospešena prodaja sistemske državne banke daljnosežne škodljive posledice.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je poslancem pred sprejemanjem zakona zagotovila, da je to najboljša možnost, ki jo ima država, da zaščiti svojo naložbo in NLB, in zavrnila očitke, da gre za odločanje o privatizaciji banke.
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je pred glasovanjem v državnem zboru zavrnila očitke, da gre za odločanje o privatizaciji NLB.
V zadnjih dneh je bilo po njenih besedah mogoče slišati poenostavljene rešitve, da je glas za zakon glas za prodajo NLB. "Res pa je, da sta zaščita in prodaja deleža v NLB tesno povezani, in sicer skozi interes, da se državna pomoč skozi kupnino v kar največji meri povrne davkoplačevalcem," je dodala.
Glede na to, da so hrvaška sodišča začela izvajati sodne postopke, je nevarnost izterjav po njenih besedah vedno bolj realna, neurejenost tega področja pa lahko vpliva na kupnino v privatizacijskem postopku NLB, kar bi lahko imelo pomembne finančne posledice za državo.
Vlada SDH naložila, da začne postopke za prodajo NLB
Vlada je sicer kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH) upravi holdinga v začetku tedna naložila, naj ponovno začne postopke za prodajo NLB. Ta naj se izvrši po metodi javne ponudbe delnic (IPO) s ciljem, da se do konca tega leta proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do 75 odstotkov minus ene delnice pa do konca prihodnjega leta.
Prodajne postopke bo tako kot lani vodil SDH. Lani je postopek prodaje izvajal po metodi IPO, a jih je vlada tik pred ciljno črto ustavila, saj je ocenila, da ponujena cena za delnico v razponu med 55 do 71 evrov ni primerna, tveganje zaradi nerešenih deviznih vlog varčevalcev na Hrvaškem pa preveliko.
Danes je vlada na dopisni seji dala soglasje k spremembi letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb za letos, in sicer v delu, ki se nanaša na NLB. Letni načrt je bilo treba spremeniti oziroma prilagoditi, ker je skupščina SDH sprejela sklep, da se ponovno začne postopek prodaje delnic NLB.
3