Torek, 29. 1. 2019, 15.09
5 let, 2 meseca
Omejitve za NLB: Vlada računa na dialog z Evropsko komisijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
Vlada Marjana Šarca se pripravlja na pogovore z Evropsko komisijo o odpravi omejitev za NLB.
Potem ko državi do konca lanskega leta ni uspelo prodati celotnega državnega deleža v NLB, bi morala banka med drugim sprožiti prodajo deleža v hčerinski zavarovalnici NLB Vita. V NLB si želijo, da jim tega ne bi bilo treba storiti, očitno pa na to računa tudi vlada, ki se že pripravlja na pogovore z Evropsko komisijo o odpravi omejitev za NLB.
Država je lani delno privatizirala NLB, za katero so po sanaciji leta 2013 veljali omejevalni ukrepi, ki so ji preprečevali konkurenčno prednost pred drugimi bankami, ter izravnalni ukrepi, ker je država delno prodajo večkrat odložila. Lastniki 65 odstotkov banke so postali različni vlagatelji, država pa je obdržala 35 odstotkov.
Za NLB še vedno veljajo določene omejitve
Ker prodaja celotnega državnega lastniškega paketa v višini 75 odstotkov minus ena delnica ni bila izvedena do konca lanskega leta, za NLB še vedno veljajo določene omejitve in zahteve, med drugim bi morala NLB skladno z odločitvijo Evropske komisije sprožiti tudi prodajo deleža v zavarovalnici NLB Vita, ki je največja bančna življenjska zavarovalnica na slovenskem trgu in na tretjem mestu med klasičnimi življenjskimi zavarovalnicami.
NLB Vita skozi leta posluje uspešno. Po razpoložljivih podatkih iz zadnjega medletnega poročila je v prvih devetih mesecih lani obračunala za 57,85 milijona evrov kosmate zavarovalne premije oziroma 9,3 odstotka več kot leto prej, njena bilančna vsota pa se je v medletni primerjavi povečala za slabih pet odstotkov, na 466 milijonov evrov. Tržni delež zavarovalnice brez upoštevanja pokojninskih družb je znašal 14,8 odstotka.
Vlada in uprava NLB računata na dialog s komisijo
Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je že ob uvrstitvi delnic NLB na borzo novembra lani izrazil upanje, da bo mogoče v pogovorih z Evropsko komisijo nasloviti upravičenost preostalih omejitev in zahtev ter doseči njihovo odpravo. Konec decembra lani je Brodnjak dejal, da je po prodaji 65 odstotkov banke napočil trenutek za nov dialog z Evropsko komisijo, saj da ni več upravičenih razlogov, da bi bila banka še naprej poslovno prikrajšana.
Na dialog z Evropsko komisijo očitno računa tudi vlada. "Vezano na preostale omejitve iz zavez, ki so bile dane Evropski komisiji z naslova državne pomoči NLB, so pripravljene strokovne podlage za začetek pogovorov z Evropsko komisijo na strokovno-tehnični ravni," so pojasnili na ministrstvu za finance.
Dokler država ne zniža svojega deleža na 25 odstotkov in eno delnico, za banko obstajajo med drugim še prepoved prevzemov, prepoved agresivnega oglaševanja ter opravljanja storitev lizinških poslov in faktoringa. NLB je medtem že decembra zaprla tudi 14 poslovalnic po Sloveniji, še eno mora zapreti do junija.
Država mora prodati Abanko
Po lanski privatizaciji NLB, ki se bo s prodajo še preostalih desetih odstotkov nadaljevala letos, Slovenijo v prvi polovici letošnjega leta čaka še en velik zalogaj, in sicer prodaja stoodstotnega deleža Abanke, ki jo je treba izpeljati zaradi državne pomoči v letih 2013 in 2014. Slovenski državni holding (SDH) je postopek prodaje sprožil novembra lani, že takoj pa so vzniknila vprašanja, ali mora država res privatizirati vse banke.
Slovenijo v prvi polovici letošnjega leta čaka tudi prodaja stoodstotnega deleža Abanke.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je zato nasprotnikom "prodaje finančne suverenosti države" obljubil, da bodo za Abanko preučili alternativne lastniške scenarije, a da prodaja poteka po zarisani časovnici. Ob tem je sicer ocenil, da ni realno, da se takšna alternativa vzpostavi.
Če bi Abanka ostala v državni lasti, bi bilo treba spremeniti strategijo upravljanja državnega premoženja in z drugačno metodo izvesti privatizacijo. Ustavitev prodaje bi morala Slovenija pred tem izpogajati pri Evropski komisiji.
Pogodba za Abanko mora biti podpisana najpozneje do konca junija
Vlada sicer zdaj izvaja strategijo umika iz lastništva Abanke in sledi ciljem prodaje do sredine letošnjega leta. Kot so pojasnili na finančnem ministrstvu, SDH v sodelovanju s finančnim in pravnim svetovalcem že vodi vse predvidene aktivnosti prodajnega postopka Abanke za pravočasno implementacijo prodajne zaveze: "S tem se sledi tudi strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, v kateri je Abanka opredeljena kot portfeljska naložba."
Nezavezujoč interes za nakup tretje največje banke pri nas, v katero sta se po sanaciji in podržavljenju leta 2013 združili prej ločeni banki Abanka Vipa in Banka Celje, so po pisanju časnika Finance izkazali srbska AIK banka Miodraga Kostića, madžarska OTP banka, sklad Apollo, avstrijska Erste Group, sklad Blackstone in sklad Advent.
Časovnega načrta prodaje v SDH ne razkrivajo, po neuradnih informacijah Financ pa naj bi se po oddaji nezavezujočih ponudb januarja začeli skrbni pregledi, konec februarja oziroma marca pa naj bi sledile zavezujoče ponudbe in izbor kupca. Pogodba mora biti podpisana najpozneje do 30. junija.
