SiolNET. Posel danes Novice
3,01

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Dogajanje na Wall Streetu vidim le kot korekcijo v bikovskem trendu" "video

3,01

termometer

Borza na Wall Streetu
Foto: Reuters

Newyorške borze so sinočnje trgovanje končale z velikimi padci. Indeks Dow Jones je doživel celo največji dnevni padec v svoji zgodovini. Analitiki so prepričani, da je panika odveč. "Za zdaj vidimo dogajanje le kot korekcijo v bikovskem trendu, kar ni nič neobičajnega," miri Sašo Stanovnik.

Po več tednih podiranja rekordnih vrednosti se je trend na newyorških borzah obrnil. Večletno rast je včeraj prekinil industrijski indeks Dow Jones, ki je doživel največji dnevni padec v svoji zgodovini. Presegel je celo prejšnji rekord iz leta 2008, ko je v enem dnevu strmoglavil za 777 točk. Včeraj je Dow Jones na najnižji točki upadel za skoraj 1.600 točk, nato pa začel spet rasti in dnevna izguba je na koncu znašala nekaj več kot 1.175 točk.

Video: Planet TV


Bikovski trend predstavlja simbol rastočih delniških trgov. Bik je živalska prispodoba, ki pri napadu zamahne z rogovi kvišku, kar pomeni, da borza raste. 

Veliki padci

Vsi newyorški borzni indeksi so sicer sinočnje trgovanje končali s padci. Dow Jones je trgovanje sklenil 4,6 odstotka nižje kot v petek. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 se je znižal za 4,1 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 3,8 odstotka.

 

Največ je izgubil finančni sektor. Delnice so se v povprečju znižale za pet odstotkov. Po štiri odstotke vrednosti so v povprečju izgubile delnice iz sektorja zdravstvo, industrija, energetika, telekomunikacije in informacijske tehnologije.

Je razlog v prepričanju, da bo centralna banka kmalu zvišala obrestne mere?

Razlog za konec sončnih dni na Wall Streetu bi lahko bilo v petek objavljeno poročilo, ki kaže na močan trend ustvarjanja novih delovnih mest v ZDA. To je med vlagatelji potrdilo prepričanje, da bo ameriška centralna banka kmalu zvišala obrestne mere, kar pomeni, da se bo denar preselil iz investicij v varčevanje.

Rast borznih indeksov se je začela že marca 2009, ko se je začelo počasno okrevanje po veliki finančni in gospodarski krizi. Dow Jones je začel z vrednosti 6.500 točk, do 9. novembra 2016, dan po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA, pa se je povzpel na vrednost 18.613 točk. Od takrat naprej pa vse do zadnjega rekorda pretekli teden je narasel za 42 odstotkov na okrog 26.400 točk. Dow Jones je včeraj sklenil pri 24.345,75 točke. V petih dnevih do danes je Dow Jones izgubil vse kar je pridobil od novembra lani. 

 

Ustavitev rasti analitikov ni presenetila

Velik padec je bil za ameriške analitike pričakovan. Menijo, da ni nobenega pravega razloga, da bi se nadaljeval. Gospodarske osnove so namreč trdne. Rast gospodarstva se nadaljuje tako v ZDA, kot tudi po svetu, brezposelnost je nizka, pri 4,1 odstotka, poslovna poročila podjetij so močna in za pocenitev njihovih delnic ni pravega razloga.

Da so korekcije nekaj povsem običajnega, miri tudi glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik. "Bolj kot korekcija sta bili neobičajni mirnost in nizka volatilnost celotno lansko leto. Ravno zato se zdi ta korekcija toliko bolj boleča in močna," pojasnjuje Stanovnik. Napoveduje, da se bodo trgi pobrali, zato je panika povsem odveč.

Glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik meni, da padanje kriptovalut ni povezano s trenutno borzno korekcijo. "Morda je do neke mere padec kriptovalut signaliziral manjšo voljo vlagateljev do sprejema tveganj. Bolj se zdi, da sta se padca po naključju zgodila ob istem času. Pri kriptovalutah gre namreč za ločeno zgodbo," poudarja Stanovnik. Glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik meni, da padanje kriptovalut ni povezano s trenutno borzno korekcijo. "Morda je do neke mere padec kriptovalut signaliziral manjšo voljo vlagateljev do sprejema tveganj. Bolj se zdi, da sta se padca po naključju zgodila ob istem času. Pri kriptovalutah gre namreč za ločeno zgodbo," poudarja Stanovnik. Foto: Ana Kovač Stanovnik razlog za korekcijo išče v vse večjih zahtevanih donosih obvezniških trgov in zaostrovanju monetarne politike. "Zadnje je že dalj časa splošno znano dejstvo. Dvig zahtevanih donosov obveznic je po našem mnenju v tej fazi cikla povsem pričakovan, bo pa treba biti pozoren, da ne pride do inverzije. Ta je tradicionalno nakazala na recesijo v roku leta in pol," opozarja Altin ekonomist.

Korekcija v bikovskem trendu

Zato še naprej svetuje pozorno spremljanje signalov, ki jih daje obvezniški trg za delniški trg. V Alti trenutno dogajanje še vedno vidijo kot korekcijo in ne prekinitev bikovskega trenda. 

"Za zdaj dogajanje vidimo le kot korekcijo v bikovskem trendu, kar ni nič neobičajnega. Makro podatki še naprej kažejo na okrevanje ekonomij in s tem rezultatov podjetij, recesije ni na vidiku, monetarna politika pa kljub zaostrovanju ostaja relativno ohlapna. Tudi večina tujih investicijskih strategov ostaja optimistična za leto 2018. Treba pa je omeniti, da je bilo konec januarja povprečje letošnjih ciljev tujih strategov že doseženo. Borze so torej v začetku letošnjega leta prehitevale," je optimističen Stanovnik.

Razpoloženju čez lužo sledijo preostale borze

Padcem na newyorških borzah danes sledijo tudi indeksi na azijskih in evropskih borzah. V Tokiu, Singapurju, Šanghaju, Južni Koreji, Hongkongu in Avstraliji so indeksi izgubili med 1,6 in pet odstotkov. Tečaji na osrednjih borzah pa so uvodoma padli za več kot dva odstotka.

Na vprašanje, ali je k trenutnim padcem tečajev kakorkoli pripomogla politika Donalda Trumpa, ki kaže na močan trend ustvarjanja novih delovnih mest v ZDA in s tem napoved zvišanja obrestnih mer, Stanovnik odgovarja: "Ne. Smešno je, ko si politiki začnejo jemati zasluge za rast delniških trgov. Rast je bila bolj posledica okrevanja ekonomij, kar se je začelo še pred Trumpovo administracijo, čeprav ji je ameriški predsednik z davčno reformo pomagal. Velja pa tudi obratno, trenutni padec ni posledica Trumpa, ki si je nekoliko zapletel položaj, ko si je pripisoval zasluge za preteklo rast," je jasen.

Padec cen nafte, zlato navzgor

Pesimistično razpoloženje na newyorških in azijskih borzah se je preselilo tudi na naftni trg, kjer pa so bile izgube manjše od tistih na borzah. Za 159-litrski sod severnomorske nafte brent, ki bo dobavljena aprila, je bilo treba zjutraj odšteti 66,97 dolarja, kar je 65 centov manj kot v ponedeljek. Cena teksaške lahke nafte za dobavo v marcu se je znižala za 63 centov na 63,52 dolarja.

V včerajšnjem trgovanju pa se je zvišala cena zlata. To se je podražilo za 2,10 dolarja oz. 0,16 odstotka, na 1.339,40 dolarja za 31,1-gramsko unčo.

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • slomevzha1 / 06.02.2018. ob 09:41 +3 0

    Borze delujejo na isti psihološko-špekulativni osnovi kot kripto-valute. Pred nekontroliranim napihovanjem balona jih rešuje le močna vpetost v splošne gospodarsko-finančne tokove. V izogib veliki družbeni škodi bi morali tudi borzam prepovedati trgovanje z delnicami s kreditnimi mehanizmi in omogočiti le debetne oziroma gotovinske. S tem bi praktično izločili škodljive psihološke učinke.

    +3 0
  • seeden / 06.02.2018. ob 16:32 0 0

    Robert Kiyosaki pravi, da se dobiček ustvarja on nakupu. vse ostalo je plus...

    0 0
  • Metulj / 09.02.2018. ob 11:02 0 0

    upam da imajo plan B, ko se bo sesulo kolo turbokapitalizma

    0 0
delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin