Miha Lavtar: Slovenci se ne znamo pohvaliti, da smo dobri

Tako Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) kot slovenski urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) opozarjata, da Slovenija po produktivnosti zaostaja za povprečjem držav Evropske unije.

Pred slovenskimi podjetji je tako še poseben izziv, kako spodbuditi svoje zaposlene, da bi bili bolj učinkoviti in bi več pripomogli k uspehu podjetja. Kako se s tem spopadajo najboljši slovenski zaposlovalci, smo preverili v škofjeloškem Optiwebu, ki ga vodi Miha Lavtar. Podjetje se ukvarja z izdelavo in optimizacijo spletnih strani in trgovin ter z digitalnim trženjem, njihovi prihodki pa rastejo okoli 80 odstotkov na leto.

Pred nekaj meseci so v podjetju zaposlili osebo, ki skrbi za zadovoljstvo zaposlenih in dobro vzdušje v ekipi. A njena naloga ni, da bi zabavala zaposlene in jim ponudila vse, kar si zamislijo, poudarja Urška Stanovnik, ki je zasedla to delovno mesto.

Daš-dam

"Vsi moramo biti ambasadorji sreče in zadovoljstva. Vsi moramo vlagati v to. Zelo pomembno je, da vsak doda svoj delček pogače," pravi Stanovnikova. "V člankih ali na Facebooku so objavljene le najlepše stvari. To da kandidatom za zaposlitev morda lažni vtis, da pri nas ne delamo, ampak se imamo samo luštno."

Velikokrat jih drugi sprašujejo, ali jih ne tepe, da so tako radodarni do zaposlenih. "Mislim, da ni nujno, da nas tepe, treba pa je jasno postaviti cilje, za tem jasno stati in komunicirati, da je to pomembno. Potem pride tudi nagrajevanje. To je položaj daš-dam."

"Dobro počutje je še vedno najbolj odvisno od posameznika," je prepričan Lavtar. "Ne reče se kar tako, da je vsak svoje sreče kovač. To drži. Kar boš dal, to dobiš," poudarja 27-letnik.

Ključno je spremljanje novincev

Za to, da zaposlijo tiste, ki se tega zavedajo, poskrbijo že na razgovorih, ki jih izvedejo v več fazah. Poleg običajnih intervjujev kandidati pridejo na preizkus na delovnem mestu, potem pa imajo tudi šestmesečno preizkusno dobo. Mesečno jih ocenjujejo in se o ocenah pogovorijo z zaposlenimi. V tem obdobju tako kandidat kot delodajalec dobita precej jasno sliko o tem, ali si ustrezata, ugotavljajo v Optiwebu.

A želijo si še bolj intenzivnega spremljanja novih zaposlenih. Zlasti pri teh, za katere je to prva služba, namreč opažajo, da niti ne vedo, ali so produktivni in ali dobro delajo. "Velikokrat smo ugotovili, da se posameznik niti ni zavedal, da slabo dela. Drugi so mu sicer govorili, da česa ni dobro naredil, ampak je to vzel kot običajno kritiko in mislil, da je vse v redu," opaža Lavtar. Taki so se zbudili šele, ko so jih postavili "pred zid". A velikokrat so ugotovili, da je takrat že prepozno.

"Če na začetku slabo zastaviš, je težko popraviti. Zato moramo več vložiti v to, da prav začnemo: da se tedensko ali celo dnevno postavi cilje in se novega zaposlenega ves čas spremlja. Pozneje je težko spreminjati," meni direktor, ki opaža, da so zaposleni ponavadi hvaležni za povratno informacijo o kakovosti svojega dela.

V Optiwebu imajo 35 sodelavcev, njihova povprečna starost pa je 27 let. Foto: Optiweb

Pomembna je jasna slika, koliko kdo pripomore k uspehu

V podjetju so se začeli bolj aktivno ukvarjati z raziskovanjem, koliko kdo vlaga v podjetje. Da bi vodstvo imelo jasno sliko, kdo je lojalen, proaktiven, vlaga v podjetje. Nočejo nadzorovati zaposlenih, želijo pa imeti vsak trenutek možnost pogledati, koliko kdo dela. Da so stvari vedno jasne. "Pomembno je, kaj in kako kdo nekaj naredi, ne pa, kdaj dela," pojasnjuje Stanovnikova.

Kako zadržati dober kader

Fluktuacije skoraj nimajo, le redko kdo zapusti podjetje. Če pa že, je to največkrat zato, ker so obojestransko ugotovili, da si ne ustrezajo, ali ko kdo ustanovi svoje podjetje ali pa zamenja svoje področje dela. Je pa zadrževanje dobrih zaposlenih poseben izziv, priznava Lavtar.

Obdržijo jih zlasti tako, da jim ponujajo vedno nove izzive. "V zadnjih letih smo toliko rastli in napredovali, da je bilo vedno dovolj izzivov. Zaposleni so vedeli, da se bodo v podjetju lahko razvijali." Lavtar je prepričan, da bi, če bi podjetje nekaj časa stagniralo, nekaj sodelavcev kmalu odšlo.

Kaj zaposlene najbolj stimulira

Na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Zelo je odvisno od posameznika, kažejo izkušnje podjetja. "Treba je narediti profil posameznika in si zapisovati, kaj ga motivira, kakšni so njegovi načrti in kakšni so načrti, ki jih ima podjetje z njim. Da se ve, kako ga nagraditi, če nekaj dobro naredi – to je lahko finančna nagrada, dan dopusta ali kaj drugega," je povedal Lavtar.

S Stanovnikovo ugotavljata, da največ zaposlenih verjetno motivira izobraževanje. Vsakemu zaposlenemu za ta namen dodelijo posebna sredstva, enkrat na leto pa gre vsaka ekipa tudi skupaj na izobraževanje. "To je za zdaj še mogoče, ker še nismo preveliki. Mislim, da je to eden od večjih motivatorjev," pravi Stanovnikova.

Smo Slovenci res manj produktivni?

Lavtar se z ugotovitvami o manjši produktivnosti Slovencev ne strinja. "V vsaki državi najdeš toliko delavnih in toliko lenih. Daleč od tega, da bi mislil, da je pri nas slabše kot drugod. Treba je pa najti profil ljudi, ki ti ustreza," poudarja.

"Morda smo sami do sebe bolj kritični in se to potem odraža v anketah. Če vprašaš Američane, bodo rekli, da so najbolj produktivni na svetu. Slovenci se ne znamo pohvaliti, da smo dobri." Spomnil je tudi na slovenske izumitelje in športnike, ki so izjemno uspešni. "Ni logično, da smo Slovenci neproduktivni ali leni, v številnih športih pa tako rekoč najboljši na svetu, za svojo velikost prava športna velesila."

Tako kot pri vseh drugih vprašanjih se tudi o tem, kako izboljševati vzdušje v ekipi, posvetujejo in povezujejo z drugimi podjetji – ali s konkurenti ali s strankami, da si izmenjujejo znanje in dobijo povratne informacije. "Vedno sem presenečena, kako so vsi za to, vsi zelo odprti," še pove Stanovnikova.