Sreda, 14. 6. 2017, 14.34
6 let, 7 mesecev
Slovenci za petino manj produktivni kot preostali Evropejci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,05
2
Analiza je pokazala, da se neučinkovitost v zadnjih letih zmanjšuje, a ostaja še vedno višja od predkrizne ravni. Najbolj neučinkovite so storitvene dejavnosti, najmanj pa predelovalne, ki so najbolj odvisne od tujih trgov, ugotavljajo na uradu za makroekonomske analize in razvoj.
Makroekonomski kazalniki za Slovenijo so zelo pozitivni. Povečujejo se domače povpraševanje in naložbe. Rastejo zaposlenost in plače. Leta 2018 naj bi stopnja brezposelnosti v Sloveniji znašala 6,3 odstotka, kar je blizu naravni brezposelnosti. Letos naj bi se obseg javnih naložb povečal za osem odstotkov. Slovenija je znižala javnofinančni primanjkljaj in raven dolga.
"Slovenija ne sme zaspati na dobrih rezultatih"
"A Slovenija ne sme zaspati na trenutno dobrih rezultatih. Dejstvo je namreč, da se Slovenija srednjeročno in dolgoročno spoprijema s precejšnjimi izzivi fiskalne vzdržnosti," je dejal Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Opozoril je na visoko stopnjo javnega dolga in zlasti na predvidene projekcije javne porabe, ki je povezana s staranjem prebivalstva. Meni, da mora Slovenija nujno sprejeti nekatere strukturne reforme - zdravstvenega sistema, sistema dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema.
20 odstotkov za povprečjem v Evropi
Glede produktivnosti približno 20 odstotkov zaostajamo za povprečjem Evropske unije, za državami, ki so uspešne, ki so za nas referenčne, pa še več, je poudaril direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.
Slovenija je med dejavniki produktivnosti nad povprečjem uvrščena le po indeksu varovanja zaposlitve, najslabše pa se je uvrstila na področju regulacije storitev in digitalnih spretnosti.
Zelo nizka učinkovitost dela
Prebivalstvo v Sloveniji se stara hitreje kot v vseh drugih državah članicah EU. Slovenija ima zato najvišji dolgoročni kazalnik vrzeli v vzdržnosti javnih financ.
Rast produktivnosti dela v Sloveniji po krizi se je močno zmanjšala, in sicer na raven, ki je še posebej nizka za gospodarstvo, ki dohiteva povprečne stopnje razvitosti v Evropski uniji.
Rast produktivnosti dela v smislu bruto dodane vrednosti na opravljeno uro se je namreč od leta 2010 do leta 2015 zmanjšala na zgolj en odstotek. Na to je močno vplival padec produktivnosti v sektorju IKT in gradbeništvu, ugotavlja Evropska komisija.
Po Stančičevih besedah na povečanje produktivnosti zelo vplivajo ekonomske politike, na primer:
- učinkovita regulacija,
- kakovost javne uprave,
- zagotavljanje konkurenčnosti na trgu,
- omogočanje dostopa do financiranja,
- dober izobraževalni sistem in
- ustrezna raven infrastrukture.
Evropska komisija Sloveniji priporoča izboljšanje poslovnega okolja, pogojev financiranja, zmanjšanje upravnih ovir za poslovanje, reformo delovnopravne zakonodaje. Priporočilo se nanaša tudi na dobro upravljanje podjetij v državni lasti, saj visoka stopnja vpletenosti države v gospodarstvo izkrivlja razporeditev virov, učinkovito korporativno upravljanje pa bi spodbudilo produktivnost, menijo.
Priporočila Umarja za povečanje učinkovitosti:
- Spodbujanje vlaganja v funkcionalna in sodobna znanja v vseh življenjskih obdobjih posameznikov in v vseh ciklih delovanja podjetij.
- Prilagoditev institucionalnega okvira, da bo bolj transparenten, da bodo ovire za poslovanje manjše, da bo manj omejitev za opravljanje nekaterih poklicev in da bo javna uprava bolj odzivna.
Ključno je in bo vlaganje v raziskave in razvoj
Raziskava ljubljanske ekonomske fakultete in Gospodarske zbornice Slovenije je pokazala, da so bolj produktivna velika podjetja, izvovzno usmerjena podjetja ter tista, ki veliko vlagajo v raziskave in razvoj.
V podjetju Akrapovič povprečna bruto plača znaša 2.200 evrov, a direktor Uroš Rosa pravi, da je za motivacijo zaposlenih potrebno še veliko več kot le plačilo.
Pred krizo so bila učinkovitejša podjetja v državni lasti, a ta so krizo slabo prestala. Po krizi so za produktivnost ključne zlasti naložbe ter vlaganje v raziskave in razvoj.
Med krizo je bilo pomembno, da je država podjetjem pomagala s subvencijami, zdaj pa je treba premisliti, katerim podjetjem jih bo podeljevala še naprej - tistim s težavami ali tistim z vizijo, je dejala Polona Domadenik z ekonomske fakultete.
Glavni izziv: motivirati zaposlene
Direktor podjetja Akrapovič Uroš Rosa je opozoril na zelo hitre spremembe v zadnjih nekaj letih. "Razgovor danes ni enak, kot je bil pred leti, izdelki so veliko kompleksnejši - zaradi regulative in zaradi zahtev kupcev, zato je veliko več vlaganja v razvoj. Zaradi tega ne moremo vztrajati pri istem načinu dela." Meni, da je treba spreminjati tudi poslovne modele in proizvodne procese.
Pri dvigovanju učinkovitosti je po Rosovem mnenju tehnološko vprašanje najbolj preprosto - treba je vlagati v razvoj. "Glavna težava je vedno pri ljudeh. Treba jih je ustrezno izobraziti in motivirati - tudi s plačo, a ponavadi to pomeni več kot le plačilo." Poudaril je, da so danes ljudje zelo fleksibilni in bodo odšli v tujino, če jih ne bomo znali motivirati v Sloveniji. Rosa je še dejal, da bi se moral spremeniti tudi izobraževalni sistem, saj je nekatere kadre zelo težko najti ali pa jih na slovenskem trgu sploh ni.
2