SiolNET. Posel danes Novice
2,58

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Koliko ste letos zaslužili ali izgubili v pokojninskih skladih

2,58

termometer

denar evro
Foto: Thinkstock

Slovenski pokojninski skladi so v prvem četrtletju letos, ko so bile borze po svetu obarvane v rdeče, beležili nizke, a še vedno pozitivne donose. Izgubljeno so nadoknadili z varnejšimi državnimi obveznicami, tako da se je premoženje več sto tisoč ljudi, ki varčujejo za dodatno pokojnino, po slabem letu 2015 spet povečalo.

Visoki padci tečajev na borzah v Evropi in drugod po svetu, to se je zgodilo v začetku letošnjega leta zaradi dvomov o napovedih gospodarske rasti, so slovenske pokojninske sklade očitno le oplazili. Njihovo večmilijardno premoženje je namreč burno nihanje prestalo brez večjih prask, namesto negativnih pa so praktično vsi skladi dosegali pozitivne donose.

V prvem četrtletju letos, ko so domači vzajemni delniški skladi v povprečju beležili večodstotne padce donosov, so se pokojninski skladi odrezali precej bolje. Njihovi donosi so se gibali od –0,58 odstotka (Skupna) do 1,75 odstotka (Prva osebna), v povprečju pa so bili celo nekoliko nad ničlo. Januarja in februarja jim je sicer kazalo bistveno slabše, a so izgubljeno nadoknadili marca.

Razlog za boljše rezultate je tudi njihova bolj konservativna naložbena politika, torej vlaganje v državne obveznice, kar jim, nasprotno, v boljših časih prinaša nižje donose, in možnost drugačnega vrednotenja naložb. Ta nekaterim upravljavcem skladov dopušča, da dolgoročno "zaklenejo" vrednost naložb, zlasti obveznic, in se izognejo kratkoročnim nihanjem njihove donosnosti.

 

Na trgu manjka naložb z ustrezno donosnostjo

"Za zdaj je doseganje zajamčenega donosa še uspešno, saj je portfelj naložb star in vsebuje obveznice z boljšo donosnostjo, je pa upravljanje sklada z zajamčeno donosnostjo v okolju s tako nizkimi obrestnimi merami (obveznic, op. p.) postalo večji izziv," je dogajanje na trgu pojasnila Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A. Tudi v Generaliju so poudarili, da stanje nizkih obrestnih mer že kaže prve vplive na poslovanje in zahteva določeno prilagajanje poslovanja.

Pokojninski skladi morajo namreč po zakonu zavarovancem zagotavljati zajamčeni donos, pri čemer se je večina odločila, da bo v pokojninskih načrtih zagotovila višje zajamčene donose. Zato imajo velik del naložb vložen v varnejše domače in tuje državne obveznice. Toda že pred časom se je pojavila ovira, ki jo stežka premagujejo. Nabor naložb, ki bi jim omogočal ustrezno donosnost, a zmerno tveganje, je zelo omejen.

Hkrati se upravljavci skladov v zadnjem letu dni ne morejo ravno pohvaliti z doseženo donosnostjo. Slaba polovica jih je namreč v tem obdobju dosegla negativne donose, predvsem na račun dogajanja v lanskem letu. Letni donosi so se gibali od –1,93 odstotka (Skupna) do 2,44 odstotka (Adriatic Slovenica). Tako se je skupna vrednost premoženja v skladih obdržala na ravni nekaj manj kot dve milijardi evrov.

Manj kot tri četrtine jih vplačuje premije

Razloga za stagnacijo sredstev v drugem pokojninskem stebru, ki je v osnovi namenjen zagotavljanju višjih starostnih pokojnin, sta dva. Prvi so nadaljnji predčasni dvigi sredstev, v enkratnem znesku ali v obdobju od leta do dveh. Drugi in prav tako pomemben pa je zmanjševanje vplačil svežih premij.

Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja je bilo teh leta 2014 (za leto 2015 podatki še niso na voljo) več kot 150 milijonov evrov, še leto prej pa za 175 milijonov evrov. Razlogov za tako visok upad je več, eden od glavnih pa je število ljudi, ki dejansko vplačujejo premije. Pri dodatnem pokojninskem zavarovanju se lahko posameznik, ko izgubi službo ali zapade v finančne težave, odloči za mirovanje. Gre za obdobje, v katerem mu ni treba plačevati premij, na privarčevana sredstva pa se še vedno pripisujejo donosi.

Pri Modri zavarovalnici jih je v sklad KVPS vključenih več kot 27.100, od tega pa je aktivnih zgolj okoli 14.400. Več rednih plačnikov imajo v vrstah javnih uslužbencev, vključenih v sklad ZVPSJU. Tudi pri Pokojninski družbi A imajo veliko neaktivnih zavarovancev, okoli 12 tisoč od skupno 42 tisoč. Nič drugače ni pri drugih izvajalcih. Če je bilo še konec leta 2013 aktivnih več kot 361 tisoč zavarovancev, se je ta številka v letu dni znižala na 356 tisoč. Za primerjavo, vseh zavarovalnih polic je za kar pol milijona.

 

Letno v sklade priteče le še 150 milijonov evrov

Če se v pokojninske sklade mesečno steka več kot deset milijonov evrov, pa na drugi strani velik del tega še naprej odteka v obliki predčasnih izplačil. Po podatkih SZZ je leta 2013 sredstva dvignilo okoli 21 tisoč ljudi, leta 2014 pa nekaj manj kot 13.300. Večina izvajalcev razkriva tudi podatke o izrednih dvigih v letošnjem letu. Njihovo število se še vedno meri v tisočih.

Pri Triglavu se je letos za predčasni dvig sredstev odločilo 690 članov, ki so jim izplačali 2,5 milijona evrov. Pri Modri zavarovalnici je v prvem četrtletju iz njenih skladov KVPS in ZVPSJU izredno izstopilo skoraj tisoč članov, ki so s seboj odnesli 1,8 milijona evrov. Pri Prvi osebni zavarovalnici so medtem izgubili sredstva več kot 4.100 članov, ki so v povprečju dobili 3.500 evrov (pred akontacijo dohodnine). Pri Pokojninski družbi A so izgubili 649 članov (4,7 milijona evrov), pri Moji Naložbi pa 455 članov (dva milijona evrov).

"Število vključenih se nam v zadnjih mesecih povečuje, tudi s ponudbo sklada življenjskega cikla. Ni pa mogoče povsem zajeziti nenamenskega trošenja že privarčevanih sredstev, saj se zaradi slabše plačilne sposobnosti, stečajev, nižje kupne moči, posamezniki še vedno odločajo za možnost dviga sredstev po ZPIZ-1 oziroma imajo premalo zbranih sredstev, da bi se odločali za mesečno izplačevanje rente. Je pa teh odločitev bistveno manj kot pred leti," so nam pred meseci pojasnili v Modri zavarovalnici.

 

V bolj tveganih skladih že več kot šest tisoč ljudi

Do zdaj so praktično vsi izvajalci dobili vsa dovoljenja za trženje skladov življenjskega cikla, ki omogočajo varčevanje v bolj tveganih, vendar hkrati donosnejših naložbah. Kot prva je vsa dovoljenja regulatorjev pridobila Modra zavarovalnica, ki je omenjeni produkt na trgu ponudila v začetku lanskega leta. Do danes ji je uspelo vanje vključiti več kot devet tisoč svojih zavarovancev, od tega nekaj manj kot 3.400 v sklade, ki nimajo (več) zajamčenega donosa.

Ti očitno niso imeli srečne roke, saj zadnje leto dni ni bilo naklonjeno varčevanju v bolj tveganih naložbah. Vrednost sredstev, ki so jih vplačevali v omenjene sklade, se je tako celo za nekaj odstotkov skrčila. Drugače je bilo z zavarovanci drugih pokojninskih skladov, ki jih upravljajo Prva osebna, Triglav, Pokojninska družba A, Generali in Adriatic Slovenica. Ti so namreč sklade življenjskega cikla lahko začeli upravljati šele februarja letos in (ne)hote izkoristili ugodnejše razmere na delniških trgih. Rezultat je bil izrazito visok donos. V njihovih bolj tveganih skladih življenjskega cikla za dodatno pokojnino po dostopnih podatkih varčuje že nekaj več kot tri tisoč ljudi. 

Možnosti za varčevanje v bolj tveganih skladih naj bi letos dobili tudi zavarovanci Skupne, Moje Naložbe in Banke Koper, ki imajo skupno skoraj sto tisoč zavarovancev.

Pozitivno presenečeni nad prehodi v bolj tvegane sklade

Kljub negativnim rezultatom so v Modri zavarovalnici pozitivno prenesečeni nad razmeroma visokim številom zavarovancev, ki so se vključili v sklad življenjskega cikla. "V sklad je pristopilo 116 delodajalcev, ki so zaposlenim prej omogočali varčevanje v skladih z zajamčenim donosom. Zavarovanci v večini primerov že privarčevana sredstva prenašajo ali ohranjajo v zajamčenem podskladu, medtem ko tekočo premijo vplačujejo v bolj tvegana podsklada. Tako obnašanje je po svoje racionalno, saj bi s prenosom že privarčevanih sredstev v bolj tvegane podsklade izgubili že pridobljeno garancijo donosa," so nam povedali v Modri zavarovalnici.

Tudi v Prvi osebni so dejali, da se večina tekočih premij steka v bolj tvegane sklade. "Trenutno se približno 20 odstotkov na novo vplačane premije nakazuje v zajamčen sklad, preostanek pa v dinamični ali uravnoteženi sklad," so pojasnili. Odzivi na nove sklade so mešani, v splošnem pa ocenjujejo, da so zavarovanci spremembe dobro sprejeli.

 

Kaj so skladi življenjskega cikla

"Bistvo sklada življenjskega cikla je v tem, da posameznik s staranjem potuje skozi celoten življenjski cikel sklada (skozi tri podsklade) in na ta način dosega optimalne donose na vložena sredstva. V idealnih razmerah to pomeni, da posameznik, ki ob prvi zaposlitvi začne varčevati za dodatno pokojnino, svoja sredstva začne plemenititi v Dinamičnem podskladu ter nato s staranjem prehaja v naslednja podsklada. Najprej v Preudarnega in na koncu v Zajamčenega," so princip delovanja pojasnili v Modri Zavarovalnici.

Kaj je zajamčeni donos

Minimalni zajamčeni donos je letna stopnja donosnosti, za katero jamči izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja in je določena v pokojninskem načrtu. Znašati mora najmanj 40 odstotkov povprečne letne obrestne mere na dolgoročne državne obveznice, ki jo sicer predpišejo na ministrstvu za finance. Po podatkih Adriatica Slovenice je konec marca letos donosnost slovenske desetletne obveznice znašala 1,3 odstotka. Če izvajalec v določenem obdobju z dejanskim donosom ne pokrije zajamčenega, mora razliko pokriti sam oziroma mora v breme kapitala oblikovati ustrezne rezervacije, ki se sprostijo šele v poznejšem obdobju, ko dejanski donos preseže zajamčenega.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 17
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin