Petek, 21. 4. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Ko se preiskuje odvetnike, sodniki cincajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,85
10
Dolgo časa priljubljen mit o nedotakljivosti odvetnikov pred roko pravice so v zadnjih letih načeli primeri odvetnikov, ki so se znašli v policijskih preiskavah in na zatožni klopi sodišč. Zdaj bo epilog po skoraj štirih letih očitno dobila tudi preiskava, ki je v odvetniških vrstah dvignila največ prahu.
Konec leta 2013 je kar 125 kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) po vsej Sloveniji iskalo dokaze za kazniva dejanja zlorabe položaja pri poslih z delnicami dveh družb: Premogovnika Velenje in Letrike, nekoč znane pod imenom Iskra Avtoelektrika.
Potrkali so na vrata nekdanjega generalnega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, njegove nekdanje desne roke Andrijane Starina Kosem, finančnika Bogdana Pušnika in Marka Zidanška, danes predsednika Slovenske ljudske stranke (SLS).
Kriminalisti so sumili, da so ljudje iz Šrotovega kroga z denarjem, ki so ga zaslužili pri domnevno spornem lastninjenju Letrike, prek podjetij iz Luksemburga kupovali delnice Premogovnika Velenje. Nato naj bi poskušali Holding Slovenske elektrarne (HSE), večinskega lastnika premogovnika, prisiliti v njihov odkup.
Kriminalisti že leta 2013 pri odvetnikih …
Kriminalisti so potrkali na vrata nekdanjega generalnega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota.
Prav v tem delu posla naj bi imeli bolj ali manj pomembno vlogo tudi trije odvetniki, ki so jih obiskali kriminalisti:
- Alja Markovič Čas, takratna članica sveta Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), naj bi tako na zahtevo Andrijane Starina Kosem pritiskala na dva generalna direktorja HSE: Matjaža Janežiča in njegovega naslednika Blaža Košoroka. Bila naj bi nekakšni vezni člen med Šrotovim krogom in HSE.
- Andrej Jernejčič je v pogajanjih z nekaterimi drugimi lastniki delnic Premogovnika Velenje zastopal Andrijano Starina Kosem. V preiskavi ni imel statusa osumljenca.
- Vladimir Bilić pa je bil v tistem obdobju odvetnik več delničarjev premogovnika, ki so od HSE zahtevali odkup delnic po "pošteni" ceni.
NPU je v njihove prostore vstopil s sodno odredbo, ki mu je dovoljevala preiskavo njihovih pisarn, stanovanj in avtomobilov. V hišnih preiskavah so jim kriminalisti zasegli službene in osebne računalnike, njihovo vsebino pa so prekopirali na policijske nosilce podatkov. Prav tako so s seboj odnesli več odvetniških spisov in večje število listin.
… a je zasežena dokumentacija še vedno zapečatena
In tu se je zapletlo. Vsi trije odvetniki so že nekaj dni pozneje zoper odredbe o preiskavi vložili ustavne pritožbe. Razlog: kriminalisti so v preiskavi pri odvetnikih pridobili tudi podatke, povezane s preostalimi strankami, ki spadajo v sfero odvetniške zaupnosti.
Kmalu zatem je pobudo za začetek ocene ustavnosti zakonov o kazenskem postopku in odvetništvu v delu, ki se nanašajo na preiskave pri odvetnikih, vložila še odvetniška zbornica.
Med osebami, ki jih je ovadil NPU, je tudi Andrijana Starina Kosem.
Dokumenti, ki so jih pri odvetnikih zasegli kriminalisti, so zato ostali zapečateni. Minili sva dve leti, v katerih je NPU tožilstvu v zadevi ovadil šest oseb: Šrota, Starina-Kosmovo, Pušnika, Markovič-Časovo, Zidanška in Bilića.
Ustavni sodniki: podatke lahko odpečati le sodišče
Ustavno sodišče si je za odločanje vzelo skoraj leto in pol. V začetku leta 2016 je pritrdilo odvetniški zbornici, da sta oba zakona neustavna. Vladi je naložilo, da ju mora uskladiti z ustavo.
Kar je še pomembneje, odločilo je, da mora imeti o podatkih, ki so jih pri odvetnikih zbrali kriminalisti, zadnjo besedo sodišče. Preiskovalci jih tako ne smejo odpečatiti sami, ampak lahko to počne le sodnik – ob obvezni navzočnosti tudi predstavnik odvetniške zbornice, ki lahko vpogledu v posamezne podatke kadarkoli ugovarja.
"Sodnik je edini predstavnik državne oblasti, ki sme opraviti vpogled v podatke, ki niso cilj odredbe za preiskovalno dejanje, ker je treba od njih podatke, ki so cilj odredbe, šele ločiti," je zapisalo ustavno sodišče.
Ali okrožno sodišče ne ve, kaj so imeli v mislih ustavni sodniki?
Toda 15 mesecev po tem, ko je ustavno sodišče objavilo svojo odločitev, okrožno sodišče v Ljubljani še vedno ni razpisalo naroka za izvedbo tega postopka.
Zakaj ne? Po neuradnih informacijah naj bi imeli na sodišču težave s tem, kako je mogoče odločbo ustavnega sodišča izpeljati v praksi.
Na vprašanje, na kakšne ovire je pri razpisu naroka naletelo sodišče, nismo dobili odgovora. A način te obravnave bo pomemben tudi za nadaljnje postopke. Pri ločevanju podatkov bodo namreč morali pretehtati, koliko so preiskovanci delovali kot odvetniki, ki zastopajo stranke, koliko pa so pri tem zasledovali lastne interese.
Ko vsi čakajo na sodišče …
Ves kazenski postopek tako že nekaj časa stoji. Na specializiranem državnem tožilstvu so nam na vprašanje, ali bodo v zadevi zahtevali uvedbo sodne preiskave, odgovorili, da čakajo na sodišče.
Alja Markovič Čas naj bi na zahtevo Andrijane Starina Kosem pritiskala na dva generalna direktorja HSE.
"Tožilstvo samo namreč zavarovanih elektronskih podatkov odvetnikov ne sme preiskovati. Šele po prejemu vseh potrebnih podatkov in dokazov bomo lahko sprejeli odločitev, ali bomo kazenski pregon nadaljevali ali pa ga končali," so pojasnili. Že pred tem so od NPU zahtevali tudi dopolnitev ovadbe.
"Narok za izvedbo postopka, skladno s citirano odločbo ustavnega sodišča, bo razpisan v kratkem," pa so nam zatrdili na okrožnem sodišču v Ljubljani. Dodali so, da je sodišče od specializiranega državnega tožilstva in NPU prejelo vso relevantno dokumentacijo.
… ga je prehitela celo vlada
Opozoriti je treba, da je bilo od sodišča hitrejše tudi ministrstvo za pravosodje, ki mu je v tem času uspelo spisati novelo ZKP, popravljenega tudi v delu, ki se nanaša na preiskavo odvetniških pisarn. Vlada jo je sprejela sredi marca.
Dosedanji zakon je že določal, da sodišče odvetnika ne sme zaslišati pri dejstvih, ki mu jih je obdolženec zaupal kot zagovorniku. Če pa varuje podatke o tretjih osebah, ima odvetnik položaj privilegirane priče in ga lahko zaslišijo le, če se temu privilegiju odpove.
A po mnenju ustavnega sodišča zakon ni dovolj omejeval poseganja v odvetniško zasebnost, končno odločanje o dopustnosti posegov vanjo pa je prepuščal policiji. Novela ZKP, o kateri bo odločal državni zbor, tako uvaja mehanizem sodnega nadzora nad preiskavami pri odvetnikih in zasegi dokumentacije iz njihovih pisarn.
Odvetniki – nekoč nedotakljivi, danes več ne
Prejšnji mesec se je v zadevi Delamaris začelo sojenje Miru Senici, nekoč enemu od najvplivnejših odvetnikov pri nas. Nekdanja odvetnica in stečajna upraviteljica Suzaana Gale je bila zaradi jemanja podkupnin obsojena na leto dni zaporne kazni.
Kdo so še preostali odvetniki, ki so bili v zadnjih letih ali obsojeni ali na zatožni klopi?
- ALEŠ ŠEGA
Okrožno sodišče v Ljubljani je minuli mesec obsodilo Gregorja Jezo in Barbaro Podlogar, ki sta bila obtožena zaradi zlorabe instituta elektronske izvršbe. Jezi so izrekli zaporno kazen v višini treh let in 10 mesecev, nekdanji prokuristki razvpitega Oriona Barbari Podlogar pa kazen treh let in štirih mesecev zapora. Tožilstvo je Jezi očitalo, da je kot nekdanji direktor državnega podjetja Elektrooptika družbo oškodoval za nekaj več kot 930 tisoč evrov, ti naj bi bili z elektronskim rubežem neupravičeno nakazani na račun britanskega podjetja Atractor Project Management, pri tem pa mu je, kot je prepričano tožilstvo, pomagala Podlogarjeva. V tej zadevi pa je sodišče očitkov o pomoči pri zlorabi položaja oprostilo mariborskega odvetnika Davida Šego. Na oprostilno sodbo se bo tožilstvo pritožilo.
- BOJAN GRUBAR
Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu ga je lani obsodilo na eno leto in dva meseca zaporne kazni zaradi kaznivih dejanj goljufije.
Po ugotovitvah sodišča je znani mariborski odvetnik v dveh primerih iz let 2009 in 2011 oziroma 2012 od strank z lažnim prikazovanjem, da bo s tem pospešil reševanje zadev na sodiščih, zahteval in prejel protipravno premoženjsko korist v skupni vrednosti 15 tisoč evrov.
V tretjem primeru iz leta 2007 oziroma 2008 pa je z lažnim prikazovanjem, da bo uredil izbris vozila, ki ga je stranka kupila, iz evidence ukradenih vozil, od stranke dobil pet tisoč evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi.
- BRANKO LIPOVEC
Kranjski odvetnik se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi skupaj z nekdanjim predsednikom uprave Istrabenza Igorjem Bavčarjem, prvim možem Pivovarne Laško Boškom Šrotom in lastnikom Sportine Bahtijarjem Bajrovićem sodeloval pri sporni preprodaji paketa delnic Istrabenza v letu 2007.
Že na začetku procesa je Lipovec priznal ponarejanje in pomoč pri ponarejanju listin. Lipovec je po navedbah v obtožnici sestavil sporne opcijske pogodbe, ki so bile po trditvah tožilstva datirane za nazaj. Sodišče mu je izreklo sedemmesečno pogojno kazen s poskusno dobo dveh let, poldrugo leto pa je ostal tudi brez odvetniške licence.
10