Petek, 7. 4. 2017, 12.05
6 let, 6 mesecev
Todorić sestopa z vrha Agrokorja, kaj je ob tem povedal
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,05
10
Po tem, ko so dobavitelji napovedali, da do nadaljnjega zaustavljajo dobavo izdelkov Agrokorju, je njegov prvi mož Ivica Todorić popustil in naposled aktiviral določbe posebnega zakona, ki omogoča sanacijo dolgov Agrokorja in njegovo poslovno prestrukturiranje. Zaprosil je za imenovanje izredne uprave.
V sporočilu za javnost je Todorić zapisal, da navedeno odločitev sprejema s prepričanjem, da je to v najboljšem interesu zaposlenih, partnerjev, dobaviteljev in vseh drugih deležnikov. "Vsa leta, zlasti pa v teh prelomnih trenutkih, sem dajal vse od sebe, da bi zagotovil stabilnost Agrokorja in s tem ohranil 60.000 delovnih mest," je povedal.
"40 let življenja sem vložil v izgradnjo Hrvaške in regije, zato sem danes ponosen človek. Z današnjim podpisom sem to, kar sem gradil, predal hrvaški državi," je zaključil Todorić.
Kdo bo vodil Agrokor?
Medtem se že pojavljajo imena kandidatov, ki bi vodili izredno upravo Agrokorja. Prvo ime je Ante Ramljak, ki je bil 10 let predsednik uprave hrvaške podružnice investicijske družbe CAIB. Drugo ime je Uwe Gregorius, nekdanji dolgoletni predsednik uprave Siemensa na Hrvaškem, trenutno izvršni direktor avstrijskega svetovalnega podjetja CD Invest Consult.
V Agrokorju so sprva zavlačevali. Še pred nekaj urami so sporočili, da želijo najprej pridobiti popolne informacije o uporabi zakona in vseh nadaljnjih s tem povezanih postopkih. Pravna ekipa je namreč preučevala zakon in mogoče posledice za Agrokor in njegove ključne deležnike.
Razmere v Agrokorju se sicer iz dneva v dan poslabšujejo. Po zadnjih podatkih so njegovi računi blokirani zaradi izvršb v skupni vrednosti 150 milijonov evrov.
Opozicija grozi z oceno ustavnosti zakona
Način reševanja Agrokorja je razdelil hrvaško politiko.
V največji opozicijski stranki Socialnih demokratov (SDP), ki je glasovala proti zakonu, danes pričakujejo odstop ministra za finance Zdravka Marića. Bil je namreč izvršni direktor v Agrokorju, nanj pa že ves čas letijo očitki, da funkcijo zlorablja za pomoč Agrokorju. Če ne bo odstopil, bodo zahtevali uvedbo parlamentarne preiskave o Agrokorju. Napovedujejo tudi interpelacijo ministra.
Opozicija se je zaradi sprejetja zakona o reševanju Agrokorja z vsemi topovi lotila finančnega ministra Zdravka Marića.
Podpredsednik stranke SDP Pedja Grbin je napovedal, da pripravljajo zahtevo za oceno ustavnosti zakona. Ta naj bi bil tudi v nasprotju s pravili Evropske unije.
Že ob sprejemanju zakona, znanega kot lex Agrokor, so na Hrvaškem opozarjali na njegove prednosti in slabosti.
Priznali so, da je veljavna insolvenčna zakonodaja pomanjkljiva ter da ne omogoča dovolj hitrega prestrukturiranja tako velikega in zapletenega gospodarskega sistema, kot je Agrokor. Med drugim mu tudi ne bi mogli zagotoviti dodatnega financiranja. Na drugi strani so se nekateri analitiki spraševali, ali bi se lahko sanacija Agrokorja po posebnem zakonu sprevrgla v nenadzorovan in kaotičen proces.
Po neuradnih informacijah naj bi Hrvaško zaradi posebnega zakona za pojasnila že zaprosila tudi Evropska komisija.
Alvarez III. brez Todorića ne more nič
Če bodo aktivirali zakon, bo vajeti v Agrokorju, od katerega je na Hrvaškem odvisnih na stotisoče delovnih mest, de facto prevzela vlada pod vodstvom Andreja Plenkovića.
Poslovno in finančno prestrukturiranje koncerna namreč po zakonu preide v roke izrednega pooblaščenca, ki bi ga izbrala vlada. To bi pomenilo, da bi se lahko od Agrokorja poslovila sanacijska ekipa pod vodstvom Antonia Alvareza III. iz družbe Alvarez & Marsal, ki so jo v Zagreb poslale največje banke upnice na čelu s Sberbank.
Sanacijska ekipa Agrokorja pod vodstvom Antonia Alvareza III.
O mogoči zamenjavi oblasti priča tudi današnja izjava Alvareza III. pred sedežem Agrokorja. Na vprašanje hrvaških medijev, ali res odhaja, je odvrnil le: "Danes sem še tu."
Alvarez III., ki deluje v imenu bank upnic, je bil sicer predstavljen kot novi glavni odločevalec v Agrokorju in v takšni vlogi tudi deluje v pogovorih z deležniki. Vendarle je treba poudariti, da ga uradno sploh (še) ni med zakonitimi zastopniki.
V hrvaškem registru so kot zastopniki Agrokorja še danes navedeni Ivica Todorić, Piruška Canjuga, Hrvoje Balent, Ivan Crnjac, Ante Todorić, Mislav Galić in Ivica Sertić.
Tako mora Alvarez III. za vsako upravljavsko potezo dobiti soglasje Todorićeve uprave.
Preberite še:
Cerarjevo vlado skrbi dogajanje v Agrokorju
"Mercator bo ostal dober plačnik državi, zaposlenim in dobaviteljem"
Agrokor ob prvo premoženje, blokirani prvi dobavitelji
Ključne točke lex Agrokorja
Zakon, ki so ga včeraj sprejeli hrvaški poslanci, uvaja institut izredne uprave, to je izrednega pooblaščenca, ki ga na predlog ministrstva za gospodarstvo imenuje vlada.
- Velja le za gospodarske sisteme, ki zaposlujejo več kot pet tisoč ljudi in imajo več kot milijardo evrov obveznosti. Te pogoje izpolnjuje Agrokor.
- Imenovanje izredne uprave in s tem postopka prestrukturiranja se sproži na predlog Agrokorja ali upnika, vendar se mora v drugem primeru s tem strinjati uprava družbe.
- Sodišče na predlog vlade imenuje izrednega pooblaščenca v Agrokorju, ki v 30 dneh izbere svetovalce za prestrukturiranje. Oblikujeta se tudi odbor (največjih) upnikov in petčlanski posvetovalni odbor, v katerem je predstavnik zaposlenih.
- Če najpozneje v 15 mesecih ni dosežen dogovor Agrokorja z upniki, se postopek konča, družba pa gre v stečaj. V vmesnem času nad Agrokorjem ne bo mogoče uvesti insolvenčnega postopka – ne glede na to, ali bo (ne)sposoben poravnavati obveznosti in prezadolžen.
- Banke in drugi, ki bodo še naprej kreditirali Agrokor, bodo dobili prednostno pravico do poplačila, če bo prestrukturiranje neuspešno in bo družba končala v stečaju.
Zaščita dobaviteljev
Vlada ima več kot dovolj razlogov za to, da poseže v postopek prestrukturiranja in prevzame nadzor nad Agrokorjem. V prvi vrsti naj bi želeli zaščititi dobavitelje, saj jim sprejeti zakon omogoča boljši položaj pri poplačilu Agrokorjevih obveznosti od zdajšnjih ponudb v pogajanjih z bankami.
Po naših informacijah naj bi sanacijska ekipa Agrokorja že pripravila prve predloge za prestrukturiranje visokih dolgov. Po naših informacijah naj bi želeli odpisati kar 75 odstotkov skupno dvomilijardnih obveznosti do dobaviteljev.
Pogajanja z bankami
S tem bi močno razbremenili Agrokor, mu omogočili nadaljnje delovanje in hkrati tudi poplačilo bančnih posojil. Po drugi strani bi to pomenilo katastrofo za dobavitelje, saj so močno izpostavljeni do Agrokorja in bi jih velik del končal v insolvenčnih postopkih.
Dobavitelje, ki so pred tem v veliki večini soglašali s prestrukturiranjem in nadaljevali neprekinjeno oskrbo z blagom, je takšna ponudba močno razburila. Zanje je bila popolnoma nesprejemljiva.
Ruska Sberbank je največja upnica Agrokorja.
Sledili so sestanki z bankami, ki bi morale Agrokorju zagotoviti dodatnih nekaj sto milijonov evrov za premostitev likvidnosti. Predlog dobaviteljev je bil, da se jim, če ne prekinejo dobav, nemudoma poplača 25 odstotkov dolga, preostalo pa v desetih mesečnih obrokih.
Banke so včeraj sporočile, da so pripravljene zagotoviti dodatna sredstva Agrokorju le, če bodo aktivirali zakon.
Sporazum o mirovanju obveznosti je tako po neuradnih informacijah stvar preteklosti, ker so manjši finančni upniki, torej banke, še naprej unovčevali premoženje in vlagali izvršbe proti Agrokorju. Velike banke, podpisnice sporazuma, pa brez ustreznih zavarovanj niso želeli nase prevzemati dodatnih obveznosti.
Dobaviteljem prekipelo
Zaradi zavlačevanja Todorića in neuspešnih dogovorov z bankami je danes dobaviteljem prekipelo. Napovedali so, da od jutri zjutraj ne bodo več dobavljali izdelkov Agrokorju, razen kruha, dokler banke ne bodo popustile oziroma ne bo dosežen dogovor o poplačilu dolga. Čeprav bi morali po prvotnem načrtu Agrokorju še naprej dobavljati tudi mleko, je koordinacija proizvajalcev in dobaviteljev javnosti že sporočila, da ga bodo prenehali dobavljati.
Danes je hrvaški premier Plenković pozval dobavitelje k potrpljenju. Hkrati je poudaril, da v zadnjih dneh ni bil v stiku s Todorićem.
Slovenska podjetja še ne bodo prekinila dobave
Hrvaško trgovsko mrežo Konzum oskrbujejo tudi nekateri slovenski dobavitelji hrane in pijače. Ti po poročanju Radia Slovenija dobav še niso prekinili, bodo pa to storili, če jih bodo v to prisilile razmere.
Med slovenskimi dobavitelji, ki prodajajo določen delež blaga v Agrokorjevo trgovsko mrežo Konzum je večina živilskih podjetij, med njimi Panvita, Mlinotest, Perutnina Ptuj in Celjske Mesnine. Slednje so danes po besedah njihovega direktorja Izidorja Krivca še vedno dobavljale blago Konzumu.
"V primeru, da bodo hrvaški dobavitelji ustavili dobavo, bo to pomenilo zlom vsega skupaj in potem bomo tudi mi seveda takoj prenehali," je za Radio Slovenija dejal Krivec.
Kako bodo ravnala slovenska podjetja Žito, ki je v lasti Podravke, Droga Kolinska v skupini Atlantic Grupe in Ljubljanske mlekarne v upravljanju Dukata, ki je v lasti Lactalisa, v tem trenutku še ni jasno.
Strma rast dobička Sberbank
Medtem ko je usoda Agrokorja pod vprašajem, je njegova največja upnica, ruska Sberbank, ravno danes objavila izjemne rezultate za prvo letošnje četrtletje. Čisti dobiček je povečala za milijardo evrov, na kar 2,6 milijarde evrov.
Gre sicer za rezultate matične banke v Rusiji, vendar pa je njeno vodstvo poudarilo, da so že upoštevali dogajanje v Agrokorju in da so za ta namen že oblikovali dovolj rezervacij.
Nevarnost za Mercator
Negotova usoda Agrokorja predstavlja tudi veliko tveganje za njegove odvisne družbe, v prvi vrsti za Mercator. Ta trenutno predstavlja enega od najbolj zdravih delov hrvaškega koncerna.
Čeprav je novi predsednik uprave Mercatorja Tomislav Čizmić poudaril, da bo družba še naprej izpolnjevala vse svoje obveznosti do zaposlenih, dobaviteljev, bank upnic in države, bi lahko začeli Agrokorjevi dobavitelji črpati denarna sredstva iz našega najboljšega soseda.
Obstaja namreč nevarnost, da bi začel Mercator plačevati in dobavljati blago Konzumu, ki ima blokirane račune in za katerega se še vedno ne ve, ali bo končal v insolvenčnih postopkih.
Poleg tega bi lahko hrvaškim dobaviteljem v Mercatorju omogočili boljše pogoje kot drugim. Po informacijah dobro obveščenih virov naj bi Atlantic Grupa Emila Tedeschija, ki je eden večjih dobaviteljev in upnikov Agrokorja, v zadnjem mesecu nadaljnjo dobavo Mercatorju pogojevala s skrajšanjem plačilnih rokov pod 80 dni. Atlantic Grupa Agrokorju in Konzumu dobavlja izdelke blagovnih znamk Donat, Barcaffe, Argeta, Cockta …
Agrokor: v mesecu dni na borzi izpuhtelo 350 milijonov evrov
Odkar se je začela kriza v Agrokorju, so Jamnica, Ledo in druge njegove ključne odvisne družbe, ki kotirajo na Zagrebški borzi, izgubile več kot polovico svoje vrednosti.
Tržna kapitalizacija petih Agrokorjevih družb, poleg Jamnice in Leda še Zvijezda, Belje in Vupik, se je še v začetku marca letos gibala blizu milijarde evrov. Danes so družbe na borzi skupaj vredne okoli 450 milijonov evrov.
Zaradi tega je tudi Agrokor, ki je bil njihov večinski lastnik, vendar so mu lastniške deleže v nekaterih družbah že zasegli upniki, izgubil na stotine milijonov evrov. Po naših izračunih je samo v omenjenih petih družbah izpuhtelo za več kot 350 milijonov evrov njegovega premoženja.
10