Sreda, 5. 4. 2017, 11.09
6 let, 6 mesecev
Agrokor ob prvo premoženje, blokirani prvi dobavitelji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,40
6
Hrvaški sabor je danes razpravljal o posebnem zakonu za reševanje Agrokorja. V Zagrebu je medtem potekala seja nadzornega sveta Mercatorja, na kateri so zamenjali Tonija Balažiča, predsednika uprave največjega slovenskega trgovca. Zgodile so se tudi zamenjave v vrhu Konzuma.
Seja hrvaških poslancev je bila malo pred 14. uro prekinjena. Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je od včeraj imenovanega sanatorja Agrokorja Antonia Alvareza III. dobil vabilo na sestanek. Seja se je nadaljevala ob 15. uri. Kmalu za tem so iz vladajoče stranke HDZ sporočili, da bo glasovanje o zakonu, znanem kot Lex Agrokor, potekalo jutri opoldne.
Medtem ko so poslanci razpravljali o Agrokorju, je Alvarez III. prek spletne strani Agrokorja nagovoril več deset tisoč zaposlenih v hrvaškem koncernu. "Intenzivno si prizadevamo za prestrukturiranje Agrokorja, vendar je zelo pomembno, da se njegovo poslovanje vrne v normalne okvire, za kar potrebujemo vašo pomoč. Skupaj rešimo Agrokor!" jih je pozval.
Odpiranje travm iz tranzicije
Današnja razprava v saboru morda pomeni začetek odpiranja najglobljih travm iz obdobja hrvaške tranzicije, ki jo je zaznamovalo bogatenje peščice izbrancev, med njimi najbolj izrazito družine Todorić.
Sabor zakon sprejema po nujnem postopku, že včeraj pa ga je potrdil tudi odbor za pravosodje. Za govorniškim odrom ga je predstavil premier Plenković.
Več o dogajanju:
Bo pred Ivico Todorićem padel Toni Balažič?
To je verjetni novi šef Mercatorja
Uvodoma je dejal, da "ne gre za Lex Agrokor oziroma zakon za Agrokor in Ivico Todorića". "Želimo zaščititi finančni in gospodarski interes, interese delavcev, kmetov, dobaviteljev in vseh deležnikov, ki so vključeni v proces prestrukturiranja. Zakon ima politični, gospodarski, finančni, zunanjepolitični in delovnopravni kontekst," je dejal Plenković.
Plenković je pritrdil, da gre za načrt B, saj se bo zakon uporabil "za reševanje težav, ki trenutno obstajajo, če ne bo dosežena rešitev". Poročali smo že, da bo hrvaška vlada aktivirala določila zakona, če bi propadel sporazum o mirovanju obveznosti (v angl. stand still), ki ga je pred dnevi Agrokor podpisal z bankami upnicami.
Plenković je zavrnil očitke, da je zakon neustaven, ker naj bi posegal v zasebno lastnino. Po njegovih besedah gre za sistemski zakon, saj so z Agrokorjem neposredno povezana podjetja, katerih prihodki dosegajo vsaj 36 odstotkov hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP).
Preberite še:
Kako so Rusi matirali Todorića
Police Konzuma se praznijo, hrvaška vlada sprejela "lex Agrokor", banke dosegle dogovor #foto #video
Z novim vodstvom tudi Konzum
Nepričakovano sta danes odstopila tudi predsednik uprave trgovske družbe Konzum Slavko Ledić in član uprave Domagoj Jelenc. Na čelo Konzuma so imenovali sedanjega predsednika uprave družbe Dijamant iz Zrenjanina Teo Vujčić, ki je prav tako v Agrokorjevi lasti.
V težavah tudi dobavitelji
Medtem so težave Agrokorja začele udarjati tudi po dobaviteljih. Od danes zjutraj so blokirani računi nekaterih večjih dobaviteljev Agrokorja: Francka, ki ima za 93 milijonov evrov terjatev do hrvaškega koncerna, ter družb Agrofructus, ki proizvaja, odkupuje in skladišči sveže sadje in zelenjavo, in AWT International, distributerja blagovnih znamk Barilla, Henkel in Fructal.
Iz družbe Franck so medtem popoldne sporočili, da njihov račun ni več blokiran.
Gre za verižni učinek in neposredno posledico Agrokorjevih finančnih težav. Iz Francka so danes sporočili, da so za blokado računov poskrbele manjše banke, ki še niso pristopile k dogovoru o mirovanju Agrokorjevih obveznosti.
V rdečem obveznice in delnice Agrokorjevih družb
Obveznice Agrokorja z dospelostjo do leta 2020 so na eni najnižjih ravni do zdaj. Njihova nominalna vrednost se je danes znižala za dodatnih deset odstotkov, tako da kotirajo le še pri okrog 30 odstotkih te vrednosti.
Nadaljuje se tudi padec vrednosti delnic Agrokorjevih družb na Zagrebški borzi, največ so izgubile delnice družb Zvijezda (-12 %), Ledo (-11 %), Belje (-10 %) in Jamnica (-7 %).
Več dobaviteljem, ki imajo terjatve do Agrokorja, zavarovane z menicami, je te uspelo preprodati bankam in drugim finančnim institucijam. Ker Agrokor teh obveznosti ni poplačeval, so lahko banke in preostali z uveljavitvijo regresnega pravnega zahtevka plačilo zahtevali od prvotnih lastnikov terjatev, torej dobaviteljev, ki denarja za to zdaj nimajo.
Položaj Agrokorja je pomemben tudi za Slovenijo, Bosno in Hercegovino ter Srbijo. "Vsi že izražajo interes za ta proces," je dejal Plenković.
Bonitetna ocena Agrokorja navzdol
Standard & Poor's je danes znižal rating Agrokorja za tri stopnje, na CC, napovedi pa so negativne. Razlog: Agrokor čaka posojilno prestrukturiranje pod zelo neugodnimi pogoji.
CC je deveta od enajstih rating stopenj agencije S&P's. Nižja sta le še ratinga C in D, ki pomeni dokončni bankrot.
Plenković: Načrti hrvaške vlade in novega direktorja Agrokorja se ujemajo
Hrvaški premier Andrej Plenković se je danes v Zagrebu srečal z direktorjem za prestrukturiranje hrvaškega koncerna Agrokor Antoniom Alvarezom III. Po pogovorih je dejal, da se načrti vlade za reševanje krize v največji hrvaški sistemski družbi ujemajo z razmišljanji Alvarezove ekipe. Alvarez pa je pozval državljane, naj kupujejo v Konzumu. Alvarez je še potrdil, da je od Plenkovića dobil pojasnila o zakonu, o katerem se je danes posvetoval tudi s pravnimi strokovnjaki. Hrvaškega premierja je seznanil s svojimi dejavnostmi in prizadevanji, da bi Agrokor uspešno prestal krizo in tudi napredoval. (STA)
"Položaj je resen"
"Ni nepomembno, kdo bo vodil proces. Če bi bil to predstavnik vlade, bi moral enakopravno upoštevati vse deležnike," je pojasnil Plenković. Kot je znano, od včeraj proces prestrukturiranja vodi ekipa mednarodne svetovalne hiše Alvarez & Marsal, na čelu katere je Antonio Alvarez III. Na položaj so ga postavile največje banke upnice ob soglasju Ivice Todorića, ki še naprej ostaja predsednik uprave koncerna.
Plenković je pozval opozicijo k podpori zakona, ker naj bi bilo to pomembno sporočilo upnikom, bonitetnim agencijam in vsem drugim deležnikom v tem procesu: "Pričakujem, da boste vsi prepoznali resnost položaja, ne glede na različna politična stališča in prihajajoče lokalne volitve. Treba je potegniti črto. Konec je s poslovanjem, ki je hrvaško gospodarstvo pripeljalo v ta položaj."
Gordan Maras iz največje opozicijske stranke Socialnih demokratov (SDP) je poudaril, da "je to zakon o Todoriću, s katerim želite prikriti, kako je težava nastala". "Zakon ne bo zaščitil ne najmanjših dobaviteljev ne zaposlenih. O tem, kako je vaša vlada s popkovino povezana z Agrokorjem, lahko govorimo ure in ure. V času svojega mandata ste sprejeli zakone o faktoringu in računovodstvu (ki naj bi ustrezali Agrokorju, op. a.)," je opozoril.
Plenković je zavrnil očitke opozicije o povezanosti Agrokorja in njegove vlade, v kateri je finančni minister Zdravko Marić, pred tem eden od izvršnih direktorjev v Todorićevem koncernu. "Marić se je na vladni seji izločil iz odločanja o tem zakonu," je poudaril.
Hrvaški notranji minister Vlaho Orepić je dal vedeti, da se bodo pristojni organi lotili preiskave Todorića, vloge bank in "vseh v državi, ki so pomagali pri tej tatvini".
Agrokor izgublja odvisne družbe
Upniki so danes že začeli unovčevati tudi prva Agrokorjeva zavarovanja, je razvidno iz delniških knjig:
- Agrokor od danes ni več večinski lastnik Agrokombinata Vupik iz Vukovarja, ki ga je prevzel leta 2010. Agrokor je zdaj le še sedemodstotni lastnik Vupika, saj je preostale delnice že zasegel upnik, skrit za fiduciarnim računom, odprtim pri eni od hrvaških bank.
- Na enak način je Agrokor večinski delež izgubil tudi v družbi PIK Belje, ki jamči za del obveznosti matičnega Agrokorja.
- Todorić izgublja deleže tudi v drugih družbah. Po podatkih Zagrebške borze Agrokor ni več večinski lastnik Leda, saj ima v lasti le še dobrih 48 odstotkov delnic. Nekaj delnic Leda je prešlo v last upnika, skritega za fiduciarnim računom.
6