Torek, 4. 4. 2017, 17.02
6 let, 6 mesecev
Bo pred Ivico Todorićem padel Toni Balažič?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,68
3
Finančni zlom Agrokorja vendarle ni brez vpliva na Mercator. Danes bo na zahtevo predsednika uprave Mercatorja Tonija Balažiča v Zagrebu seja nadzornega sveta, na kateri ni izključena njegova zamenjava. O njej naj bi v Agrokorju razmišljali zaradi nezaupanja med hrvaškim lastnikom in upravo slovenske družbe. Njegov naslednik naj bi postal Tomislav Čizmić.
"Položaj je težak in resen. Ni jamstev za karkoli. To je eden od najtežjih poslovnih izzivov v moji karieri," je danes pred novinarji, zbranimi v pritličju Agrokorjeve poslovne stavbe, dejal Antonio Alvarez III., novoimenovani izvršni direktor Agrokorja za prestrukturiranje, ki je predstavil tudi člane svoje sanacijske ekipe.
Antonio Alvarez III., novoimenovani izvršni direktor Agrokorja za prestrukturiranje
Vsi prihajajo iz družbe Alvarez & Marsal. To so Michael Connor Jones, Max Frangulov, Paul Gilbert, Boguslaw Bartczak, Renald Bejaoui, Thomas Kolaja, Marija Simovic, David Johnston in Barry Hopkins. Pri prvem nastopu pred hrvaškimi mediji ga ni spremljal nihče iz družine Todorić.
Kljub temu je Alvarez III. poudaril, da ga je na položaj imenoval Agrokor. "Ničesar ne morem obljubiti. Lahko rečem le, da je za povečanje vrednosti premoženja najboljši način, da koncern ostane v nespremenjeni obliki," je menil, konkretnih napovedi, česa se bo najprej lotil, pa ni dal. Na vprašanje, kaj bo njegova prva poteza, je odgovoril, da bo poskušal stabilizirati razmere, to pa bo naredil z načrtom prestrukturiranja.
Na izjavo za medije je zamujal skoraj dve uri, vmes pa je prostore Agrokorja že zapustil. To je okrepilo špekulacije, da se z njegovim imenovanjem del bank upnic ne strinja.
"Moja ključna naloga bo poiskati kompromis med vsemi vpletenimi, ki bo ohranil delovna mesta in odnose z dobavitelji. Nismo na nobeni strani. Ni nujno, da bo moja naloga uspešna," je še dejal Alvarez III., ki je še lani vodil sanacijo južnoafriškega Edcon holdinga, največjega tamkajšnjega trgovca z neživilskim programom.
Južnoafriška družba je imela ob njegovem prihodu skoraj dve milijardi ameriških dolarjev dolgov, pozneje pa jih je znižala na četrtino. Lastnik južnoafriške družbe je bil mednarodni finančni sklad Bain Capital, ki je izgubil svoj delež, novi lastniki pa so s povečanjem kapitala postali upniki na čelu s skladom Templeton.
Če so v gospodarskih in finančnih krogih prvotno mislili, da val težav iz Zagreba ne bo pljusknil v Slovenijo, te možnosti v prihodnjih mesecih ni več mogoče izključiti. Medtem pa eden od najbolj znanih slovenskih lobistov pot v upravo po naših neuradnih informacijah že mesece tlakuje Čizmiću, do zdaj zadolženemu za integracijo hrvaškega Mercatorja v Agrokor.
Kje je nevarnost za Mercator
Kako lahko dogajanje v Agrokorju še vpliva na Mercator?
1. Mercator ima v svojih pogodbah z bankami nekatere klavzule, na katere vpliva tudi dogajanje v Agrokorju.
Najpomembnejša je klavzula o navzkrižni ugotovitvi neplačila v posojilni pogodbi, bolj znana pod angleškim imenom "cross-default". V praksi to pomeni, da bi zaradi zapadlih obveznosti Agrokorja v takojšnje plačilo zapadle tudi obveznosti Mercatorja. Posamezne klavzule so vezane tudi na spremembe uprave v Agrokorju in spremembe lastništva.
Jutri bo na zahtevo predsednika uprave Mercatorja Tonija Balažiča v Zagrebu seja nadzornega sveta, na kateri ni izključena njegova zamenjava.
Pri tem se bodo banke upnice Mercatorja znašle pred dilemo, ali bo Agrokor saniran po posebnem zakonu. Še vedno ni namreč jasno, ali "Lex Agrokor" spada pod insolvenčno zakonodajo, ki določa pravila stečajev, prisilnih poravnav in drugih postopkov za prezadolžene družbe, ali ne.
2. Septembra se bo iztekel triletni rok veljavnosti nekaterih zavez, ki jih je dal Agrokor ob nakupu Mercatorja.
Med njimi sta najpomembnejši dve: spoštovanje obstoječih kolektivnih pogodb in položaja slovenskih dobaviteljev na Mercatorjevih policah. Oteževalna okoliščina za slovenske dobavitelje je, da so Mercatorjeve police eden od žetonov, ki jih lahko v pogajanjih z večjimi hrvaškimi dobavitelji izkoristi Agrokor.
3. Drugi mogoči načini izčrpavanja.
Čeprav banke trdijo, da so denarni tok Mercatorja zaščitile pred izčrpavanjem, pa najboljšega soseda niso zaščitile tudi s poslovnega vidika. Agrokor ima proste roke, da lahko iz Mercatorja črpa denar z naložbami, trženji ali drugimi sredstvi.
Balažič – poslednji Mohikanec v Mercatorju
V samem vrhu Mercatorja sta v treh letih po prevzemu ostali le še dve osebi iz prejšnje garniture: ob članu nadzornega sveta Mateju Lahovniku še predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič.
Že lani spomladi se je govorilo, da bo Mercator po članu uprave Igorju Maroši zapustil še Balažič. To se ni zgodilo, ker naj bi ga v Agrokorju zaprosili za dokončanje nekaterih projektov: prodajo netrgovske dejavnosti, nakup zemljišča za logistični center v Ljubljani in monetizacije nepremičnin. A tega ni bilo, ker bi imel projekt po izračunih revizorjev za okrog 15 milijonov evrov negativnega ekonomskega učinka za Mercator.
Todorićev spin: Kriv je Mercator!
Iz virov blizu bank upnic je mogoče slišati, da naj bi v Agrokorju razloge za svoj težak finančni položaj iskali tudi v domnevno preslabem poslovanju Mercatorja.
A v tej interpretaciji je nemalo lukenj. Ena od teh je podatek, da Mercator ob nedavni ofenzivi dobaviteljev na družbe iz skupine Agrokor, ki so jim z vlaganjem izvršb "sedli" na račune, teh ni imel blokiranih.
Tudi ob objavi devetmesečnih rezultatov so iz Mercatorja sporočili, da "bo dobičkonosnost primerljiva z lanskoletno brez enkratnih poslovnih dogodkov in vpliva prodaj dejavnosti". "Denarni tok, ki ga bo Skupina Mercator ustvarila v letu 2017, bo v večji meri predviden za znižanje neto finančnega dolga oziroma poplačilo finančnih obveznosti, ki zapadejo v letu 2017," so takrat pojasnili v Mercatorju.
Večina vzvodov v rokah Agrokorja
Že od začetka lanskega leta imajo sicer ključne funkcije v Mercatorju ljudje, ki jih je tja postavil Agrokor. Član uprave za prodajo na drobno je Igor Mamuza, ki je na položaj prišel iz Zagreba. Področje trženja in razvoja vodi Viktorija Radojević. Za integracijo hrvaškega Mercatorja v Agrokor je bil zadolžen Tomislav Čizmić.
Agrokor po naših podatkih v celoti obvladuje tudi nabavo Mercatorjevega svežega programa, najbolj izrazito pri mesu, sadju in zelenjavi. V tem času je centraliziral številne funkcije, tudi pri blagovnih znamkah, in popolnoma prevzel tudi področje informacijske tehnologije. Zagreb obvladuje približno tri četrtine ključnih funkcij v Mercatorju.
Preberite še:
Hrvaški dobavitelji naj bi večinoma še oskrbovali Agrokor
Vse Agrokorjeve napačne odločitve
Vprašanje je, koliko peska v Mercatorjeva kolesa so nasuli kar v Agrokorju. Nekatere poteze, ki jih je po prevzemu potegnil novi lastnik, so bile strel v prazno:
- opustitev blagovne znamke Mercator v Bosni in Hercegovini je povzročila strm upad prometa, po neuradnih informacijah med 30 in 40 odstotkov;
- nekateri programi, ki so jih prevzeli Agrokorjevi ljudje (Lumpi, Mercator Premium), naj bi lani ustvarili približno 50 odstotkov manj prihodkov kot leto dni pred tem;
- tudi dobičkonosnost na srbskem trgu se kljub drugačnim napovedim ob prevzemu ni izboljšala. Pred prevzemom je Mercator v Srbiji ustvaril 25 milijonov evrov denarnega toka. V Agrokorju so napovedali več kot podvojitev tega zneska. A Mercator-S ga je lani skupaj z Ideo spet pridelal za okrog 25 milijonov evrov, in to ob milijardi evrov prihodkov.
Mercator: kakšni so scenariji?
Po informacijah iz virov blizu bank bo Mercator zelo verjetno med prvimi, če ne celo prva naložba, ki jo bo Agrokor prodal, če bo to potrebno. Kaj se bo zgodilo po tem, ni mogoče napovedati. V vladi Mira Cerarja položaj spremljajo, najbolj minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Sanacijska ekipa je sicer danes najavila, da bo poskušala ohraniti Agrokor kot celoto.
V neuradnih krogih blizu politike je mogoče slišati, da se preigrava več scenarijev.
Eden od teh je možnost, da bi slovenska država podprla koga od tujih finančnih vlagateljev oziroma skladov, ki bi ga zanimal nakup Mercatorja. Pri tem bi lahko pomagal kateri od domačih pokojninskih skladov.
Po drugem scenariju bi se Mercator in Tuš, tega prodajajo banke upnice, na trgu ponudila v enem paketu. Obe družbi bi skupaj ustvarili okrog 160 milijonov evrov letnega denarnega toka iz poslovanja, od tega četrtino v Srbiji.
Glavna, najbrž ne edina ovira za ta načrt je varuh konkurence, saj imata Mercator in Tuš v Sloveniji skupaj približno 43-odstotni delež. To vprašanje bi se lahko, pravijo viri, rešilo z odprodajo trgovin na lokacijah, ki si jih Mercator in Tuš delita.
Preberite še:
Kako so Rusi matirali Todorića
Police Konzuma se praznijo, hrvaška vlada sprejela "lex Agrokor", banke dosegle dogovor #foto #video
18:09 Zaposleni v Agrokorju nasprotujejo "Lex Agrokorju", ker jim bo onemogočal sprožitev postopkov za poplačilo terjatev. Posebni zakon se namreč po njihovem mnenju nanaša le na finančne upnike in dobavitelje.
18:00 Imenovanju Alvareza naj bi po neuradnih informacijah hrvaških medijev nasprotoval manjši del bank upnic Agrokorja. Ali je to res, uradno ni mogoče preveriti.
17:45 Za opozicijsko stranko SDP je zakon o reševanju Agrokorja v tej obliki nesprejemljiv. Menijo, da bi manjše kmetovalce lažje zaščitili s spremembo stečajne zakonodaje.
17:37 Zagrebška borza je bila tudi danes obarvana v rdeče. Znižale so se vrednosti večine Agrokorjevih družb iz divizije prehrane, ki kotirajo na Zagrebški borzi. Delnica družbe Ledo je izgubila skoraj 14 odstotkov vrednosti, delnica Jamnice pa deset odstotkov.
17:29 Dobavitelji Agrokorja, ki so se včeraj sestali s predsednikom hrvaške vlade Andrejem Plenkovićem, so se danes zbrali pred stavbo ministrstva za kmetijstvo. Agrokor ima za 2,4 milijarde evrov dolga do dobaviteljev.
17:17 Čez nekaj minut se bo začela seja odbora za pravosodje hrvaškega Sabora, ki bo obravnaval "Lex Agrokor".
Čeprav je Agrokor z največjimi bankami upnicami pred dnevi podpisal sporazum o mirovanju obveznosti, je do dogovora o tem, kakšna bo finančna in poslovna sanacija Agrokorja, še daleč.
Na eni strani so interesi bank upnic, ki jim Agrokor dolguje približno 3,6 milijarde evrov. Te so s sporazumom o mirovanju obveznosti (v angl. stand still) za zdaj dosegle več ciljev.
Alvarez III. prišel, Todorić (še) ostaja
Kupile so si nekaj časa za premislek o nadaljnjih korakih, vsaj deloma pomirile paniko med vlagatelji in jasno nakazale, da želijo imeti prvo in zadnjo besedo pri sanaciji Agrokorja. Izbrale so svojega človeka za vodenje sanacije, Antonia Alvareza III.
Pri tej bo brez dvoma sodeloval tudi Ivica Todorić, ki bo še nekaj časa ostal na položaju predsednika uprave. Po mnenju bankirjev je namreč domala edini sposoben razvozlati močno prepletena poslovna razmerja in denarne tokove med matičnim Agrokorjem in njegovimi družbami.
Poleg tega so njegovi ljudje na številnih ključnih funkcijah v sistemu. Kot je mogoče slišati iz virov blizu bank, naj bi se Todorić šele čez čas umaknil in v Agrokorju obdržal manjši lastniški delež.
Vse to naj bi se zgodilo kljub temu, da v javnost prihajajo nove informacije o domnevnih nepravilnostih pri vodenju Agrokorjevih bilanc, ki jih ni revidirala nobena od štirih največjih mednarodnih revizijskih hiš. V koncernu naj bi tako umetno napihovali denarni tok iz poslovanja (EBITDA), nepravilno knjižili medsebojne denarne tokove, nepravilno vrednotili neto dolg skupine in celo kar seštevali dobičke odvisnih družb, ne glede na njihove medsebojne obveznosti.
Kar je najpomembneje, banke so s sporazumom prehitele hrvaško vladno koalicijo, ki bi Agrokor s sprejetjem posebnega zakona o njegovem reševanju dejansko spravila pod neposredni nadzor države.
Zakaj je Agrokorjev model nevzdržen?
Rezi med dobavitelji so verjetno neizbežni zaradi poslovnega modela Agrokorja, ki je nevzdržen. Poglejmo plastičen prikaz.
Skupina Agrokor je leta 2015 pri poslovanju ustvarila nekaj manj kot 500 milijonov evrov denarnih sredstev. Od tega je skoraj 300 milijonov evrov namenila samo plačilu obresti na posojila. Za primerjavo: to je dobra polovica od vrednosti nakupa Mercatorja v letu 2014 (544 milijonov evrov).
Ker je moral Agrokor v tem obdobju za trgovska središča in druge naložbe porabiti več kot 400 milijonov evrov, se je moral dodatno zadolžiti. Po dostopnih podatkih je imela skupina konec leta za dobrih 250 milijonov evrov več posojil v primerjavi s koncem leta 2014.
V lanskem letu je bila finančna slika koncerna podobna. V obdobju od januarja do septembra je pri poslovanju ustvarila okoli 360 milijonov evrov denarnih sredstev. Od tega je šlo za naložbe le še dobrih 100 milijonov evrov, saj so veliki upniki očitno povečali pritisk na Agrokor. Po dolgem času je skupina najela manj novih posojil, kot jih je odplačala. Razlika je znašala nekaj manj kot 40 milijonov evrov.
Dobavitelji na suhem
Na drugi strani so interesi druge velike skupine upnikov – dobaviteljev, ki jim koncern Ivice Todorića dolguje okrog 2,4 milijarde evrov. Ti so s sporazumom med bankami in Agrokorjem ostali na suhem.
V tem trenutku so dobavitelji na istem čolnu s hrvaško vlado, saj bi jim posebni zakon omogočil boljši pogajalski položaj do Agrokorja oziroma bank. Dokler je tako imenovani "Lex Agrokor" le načrt B, v rokah nimajo vzvodov. Z izjemo pritiska na vlado, ki se boji morebitne socialne bombe in nemirov, zaradi česar se bo prej ali slej morala odreči tudi Todorića.
Po nekaterih mnenjih je zaradi finančnega zloma Agrokorja ogroženih približno 10 tisoč manjših hrvaških kmetov, ki jim koncern skupaj dolguje skoraj pol milijarde evrov.
Kako težave rešujeta Rastoder in SID Banka?
V vmesnem času se poskušajo dobavitelji, med njimi tudi slovenski, znajti na različne načine. Eni še vedno čakajo. Izet Rastoder, ki Agrokorju od leta 2014 dobavlja banane, poudarja, da "do zdaj ni zamujal s plačili". "V tem trenutku ne morem reči, da je karkoli narobe. Agrokor izpolnjuje vse obveznosti po pogodbi. Kako bo, ne vem," je za Siol.net povedal Rastoder.
Po naših informacijah SID - Prva kreditna zavarovalnica slovenskim dobaviteljem ni pripravljena več zavarovati terjatev do Agrokorjeve trgovske verige Konzum. Znižala je tudi limite za izpostavljenost večjih slovenskih družb za dobave na Hrvaško.
Drugi dobavitelji vlagajo izvršbe in odpovedujejo sodelovanje s koncernom oziroma njegovimi družbami. Zadnji takšen primer je zagrebški javni prevoznik ZET, ki svojih vozovnic ne prodaja več v kioskih Agrokorjevega podjetja Tisak.
Novi sestanki
Že konec prejšnjega tedna smo objavili fotografije praznih polic v trgovski verigi Konzum, na katerih ni bilo izdelkov Atlantic Grupe, lastnice Droge Kolinske. Na vprašanje, katerih izdelkov ne dobavljajo več Agrokorju, so nam v družbi Emila Tedeschija odgovorili le, da "so v dnevnih stikih z menedžmentom Agrokorja in da poskušajo v okviru svojih možnosti temu poslovnemu sistemu zagotoviti nemoten proces dobave".
Medtem delegacije dobaviteljev, predvsem večjih, hodijo na sestanke, na katerih se poskušajo z Agrokorjem dogovoriti o poravnavi obveznosti in dodatnih jamstvih. Do zdaj niso bili uspešni. 30 velikih dobaviteljev naj bi se dogovarjalo o odlogu plačil in novih pogojih dobave. Za zdaj velja, da naj bi bili mali dobavitelji vendarle poplačani v celoti.
Več o tem, zakaj bodo pri reševanju Agrokorja najbolj na udaru prav dobavitelji, pišemo v okvirju.
Kako lahko Agrokor potopi dobavitelje
Najbolj bodo na udaru srednje veliki in manjši dobavitelji – tudi tisti, ki jim je terjatve do Agrokorja, zavarovane z menicami, v vmesnem obdobju uspelo preprodati bankam in drugim finančnim institucijam. Če jim Agrokor ne bo poplačeval teh obveznosti, bodo lahko banke in preostali z uveljavitvijo regresnega pravnega zahtevka plačilo zahtevali od prvotnih lastnikov terjatev, torej dobaviteljev, ki denarja za to nimajo.
V pogodbah med bankami in dobavitelji za faktoring terjatev, torej za njihovo hitro poplačilo z odloženim rokom plačila, se skriva tudi ena od največjih neznank, povezanih s finančnim stanjem Agrokorja.
Medtem ko so banke z njimi dobro služile, so s tem pomagale prikrivati tudi resnično stanje v koncernu. V bilancah Agrokorja prav tako ni meničnih obveznosti. Tako ni jasno, koliko menic, s katerimi so dobavitelji zavarovali terjatve do Agrokorja, ima sploh kritje.
3